Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (30.765-30.789)


  1.      navòz  -ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od navoziti: navoz gradbenega materiala 2. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: zapeljati po navozu / navoz za popravilo ladij ♪
  2.      navozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo navozíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil navóžen -a -o: navožen gradbeni material ♪
  3.      navpíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. pravokoten na gladino mirujoče vode: navpičen prerez, rov; navpična črta, os, ravnina, stena; navpična lega, smer / rastline potrebujejo čimbolj navpično svetlobo; ekspr. bila je silna vročina in navpično sonce ♦ aer. letalo za navpični vzlet; fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; meteor. navpični temperaturni gradient sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m; navpično gibanje zraka 2. nanašajoč se na enote različne stopnje, vrednosti: navpično povezovanje organizacij navpíčno prislov od navpičen: navpično stati // izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode: navpično se spuščati, štrleti / plamen je švignil navpično; sam.: besedo napišite pod navpično sedem ♪
  4.      navpíčnica  -e ž (ȋ) knjiž. navpična črta: narisati navpičnico; besede vpišite za drugo debelejšo navpičnico; pren. jambori so bili edine navpičnice v brezkončni vodoravnosti morja ● knjiž. drog ne stoji čisto v navpičnici v navpični smeri; ekspr. plezanje je bilo težavno, ker je bilo polno navpičnic in previsov navpičnih sten ◊ geod. smer težnosti v določeni točki ♪
  5.      navpíčnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost navpičnega: navpičnost ravnine, stene ♪
  6.      navpík  prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode; navpično: postaviti kol navpik; navpik štrleče skale; sonce stoji skoraj navpik nad nami / ekspr. pasti navpik v prepad / plamen švigne navpik; noži s konicami navpik ∙ nar. zbežati po bregu navpik strmo navzgor ♪
  7.      návplij  -a m (á) zool. ličinka nižjih rakov s tremi pari členastih končin ♪
  8.      navprék  predl. (ẹ̑) knjiž., redko, z dajalnikom nasproti: na levi strani, njemu navprek, se je pokazala četa ♪
  9.      navréči  -vŕžem dov., navŕzi navŕzite in navrzíte; navŕgel navŕgla (ẹ́ ȓ) 1. dati kaj k določeni količini, vsoti: navreči mernik pšenice; k plačilu navrže desetak 2. nav. ekspr. dodatno, mimogrede omeniti: v pogovoru je navrgel nekaj zanimivih misli; navrgel je, da ga nihče ne zadržuje / publ. govornik je navrgel nekaj problemov 3. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: vstopnina je navrgla toliko, da so bili kriti vsi stroški / celoletne obresti so mu dosti navrgle / ekspr. kupčija mu je navrgla lepe denarce // ekspr. prinesti, povzročiti: ta tradicija je navrgla kraju svetovno slavo / posvetovanje je navrglo vrsto problemov 4. redko naložiti: navreči drva na ogenj ♪
  10.      navréti 1 -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) ekspr. 1. hitro, navadno v veliki količini priteči: kri mu je navrela iz rane / solze so jim navrele (v oči); pren. na ustnice ji je navrelo njegovo ime 2. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so navreli na ulice ♪
  11.      navŕh  prisl. (ȓ) 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore ♪
  12.      navŕh  predl. (ȓ) z rodilnikom za izražanje premikanja na zgornjo stran česa: zložiti obleko navrh knjig / v vezniški rabi ni mi ustregel, navrh vsega me je celo ozmerjal ♪
  13.      navŕhati  -am dov. (r̄ ȓ) nar. naložiti, napolniti čez rob: navrhati košaro, pehar // napolniti: navrhati posodo z vinom navŕhan -a -o: navrhan krožnik juhe; navrhana košara hrušk; biti navrhan hrepenenja, ljubezni ♪
  14.      navrníti  in navŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij // usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti ♪
  15.      navŕtati  -am dov. (r̄) 1. z vrtanjem narediti luknjo, luknje: navrtati desko, sod; navrtati s svedrom / navrtal je preveč lukenj 2. z vrtanjem načeti: desko je samo navrtal / navrtali so mu čoln, da se je potopil 3. publ. z vrtanjem priti do česa: navrtati nafto, vodo / navrtati nov vrelec; pren., ekspr. navrtal je nov vir dohodkov ∙ pog. navrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem pripraviti koga, da dá denar navŕtan -a -o: navrtana stena ♪
  16.      navsezádnje  prisl. (ȃ) ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje ♪
  17.      navsezgódaj  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža, da se dejanje dogaja zelo zgodaj zjutraj: jutri bom navsezgodaj odšel; odpeljali so se že navsezgodaj / drugi dan navsezgodaj je bil že na poti ♪
  18.      navšév  prisl. (ẹ̑) nar. postrani, poševno: navšev postavljena miza ♪
  19.      navšvíc  prisl. (ȋ) star. postrani navzgor: brki mu štrlijo navšvic ♪
  20.      návtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na navtiko, pomorski: navtična raziskovanja / navtični instrumenti / navtični oddelek pomorske šole ♦ aer., navt. navtična milja dolžinska mera, 1.852 m; navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje; navtična karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; tur. navtični turizem ♪
  21.      návtika  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem, pomorstvo: razvoj navtike // veda o tem ♪
  22.      navzád  prisl. (ȃ) knjiž. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; nazaj: noga se giblje navzpred in navzad; glava omahne navzad ♪
  23.      navzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. redko privzdigniti: pozdravil je in navzdignil klobuk 2. nar. vzhodno začeti peti: navzdignil je z globokim glasom / navzdigniti pesem ● ekspr. tako ne bo šlo več naprej, je navzdignila je rekla, spregovorila ♪
  24.      navzdòl  [ou̯] prisl. (ȍ) izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju, ant. navzgor: pot gre zdaj navzgor, zdaj navzdol; spustiti se po klancu navzdol / pogled navzdol; vožnja navzdol / padla je z glavo navzdol // izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol ● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega ♪
  25.      navzdólnji  -a -e prid. (ọ̑) usmerjen navzdol: navzdolnje gube ♦ meteor. navzdolnji zračni tok ♪

   30.640 30.665 30.690 30.715 30.740 30.765 30.790 30.815 30.840 30.865  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA