Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (30.440-30.464)


  1.      nasajênost  -i ž (é) pog. nerazpoloženost, razdražljivost: te besede je izrekel brez nasajenosti / v nasajenosti ji je marsikaj izrekel ♪
  2.      nasamáriti  -im dov. (á ȃ) nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili ♪
  3.      nasánjati  -am dov. (á) ustvariti, izoblikovati v sanjah, sanjarijah: ženska, ki jo je nasanjala njegova ljubezen; nasanjati si različne podobe nasánjati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sanjanju, sanjarjenju: tam se je lahko o tem nasanjal; pren., ekspr. srce se še ni nasanjalo ♪
  4.      nasánkati  -am dov. (ȃ) pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: nasankali smo; nisi zadnji, ki je nasankal zaradi tega 2. prevarati, ukaniti: pošteno si me nasankal; nasankali so se, ker so mu verjeli nasánkati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sankanju: letos smo se nasankali in nasmučali ♪
  5.      naséči  -séčem dov., naséci nasecíte; nasékel nasékla (ẹ́) nar. nakositi: naseči travo za prašiče / zaradi suše se je seno slabo naseklo ♪
  6.      nasédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. med plutjem prihajati na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: na tem kraju ladje pogostokrat nasedajo 2. nav. ekspr. dajati se prevarati, ukaniti: nasedati klevetam; mladi ljudje s podeželja nasedajo miku mesta; nasedati prevarantom ♪
  7.      nasedlína  -e ž (í) metal. kar se prime na steno plavža: odstraniti nasedlino ♪
  8.      nasejáti  -séjem dov., naséj in nasèj; nasejál (á ẹ̑) dati seme v zemljo, kjer bo vzklilo: nasejali so nekaj ajde; nasejati žito; radiča se je dosti nasejalo / semena nasejati; pren., ekspr. nasejati malodušje in nezaupanje med ljudi naseján -a -o: žito je nasejano / ekspr. gosto nasejane hiše ♪
  9.      nasékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem priti do določene količine česa: nasekati drva za zimo / nasekali so dva kubična metra kamenja 2. s sekanjem narediti zarezo, zareze: nasekati bruno ♦ teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili 3. pog., ekspr. natepsti, pretepsti: otroke je velikokrat nasekal; pošteno koga nasekati // premagati: nasekati sovražnika / na tekmovanju je vse nasekal nasékati se pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se ga nasekali nasékan -a -o: biti zelo nasekan; nasekana drva ♪
  10.      nasekávati  -am nedov. (ȃ) 1. s sekanjem delati zarezo, zareze: sekal je veje in hkrati nasekaval skorjo ♦ teh. nasekavati pile 2. redko sekati: dolgo je nasekaval hrast, preden je ta padel ♪
  11.      nasélbina  tudi naselbína -e ž (ẹ̑; í) 1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina 2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina 3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev ♪
  12.      nasélbinski  in naselbínski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na naselbina 1: arheologi so odkrili nove naselbinske ostanke, sledove 2. urb. nanašajoč se na naselje: naselbinska enota; naselbinsko jedro mesta / naselbinske in arhitekturne značilnosti pokrajine / to mesto je dobro ohranjen naselbinski spomenik ♪
  13.      naselíšče  -a s (í) 1. knjiž., redko kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča 2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini ♪
  14.      naselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja ♪
  15.      naselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli naselíti se priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir naséljen -a -o: ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno področje; stalno naseljen ♪
  16.      nasélje  -a s, rod. mn. nasélij tudi nasélj (ẹ̑) del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: to naselje ima dvesto, pet tisoč prebivalcev; naselje se naglo razvija, širi; elektrificirati naselje; hribovsko, primorsko, srednjeveško naselje; raztreseno, strnjeno naselje / skozi naselje je vozil počasneje; hoditi po naselju; ceste, ulice v naselju / mestno, vaško naselje / mesta in naselja / ekspr. celo naselje že govori o tem vsi prebivalci naselja // navadno s prilastkom skupina zgradb v takem delu glede na določeno značilnost: barakarsko, cigansko, divje, industrijsko, olimpijsko, stanovanjsko naselje / Savsko, študentsko naselje (v Ljubljani) ◊ arheol. koliščarsko ali mostiščarsko naselje koliščarska ali mostiščarska naselbina; rib. ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  17.      naséljenost  -i ž (ẹ́) značilnost naseljenega: na agrarnih področjih naseljenost upada; gosta, redka naseljenost; naseljenost ozemlja, področja / gostota naseljenosti število prebivalcev na km2 ♪
  18.      naseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to področje // z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna področja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo naseljeváti se prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost ♪
  19.      nasésti  -sédem dov., stil. nasèl naséla; nam. nasést in nasèst (ẹ́ ẹ̑) 1. med plutjem priti na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: jadrnica je nasedla na čereh; ladja je nasedla s premcem / kit je nasedel na plitvini 2. nav. ekspr. dati se prevarati, ukaniti: dijak jima je nasedel; nasesti govoricam, obljubam, tuji propagandi; na to zvijačo vam ne bom več nasedel; zelo naivno so nasedli zgovornemu trgovcu ♪
  20.      nasíčati  -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj (zelo) polno česa: rezek vonj nasiča ves prostor; neprijeten duh nasiča zrak; ozračje se je nasičalo z dimom 2. redko nasičevati: nasičati lačne ljudi nasíčati se ekspr. zadovoljevati se: ljubosumno srce se ji je nasičalo ob maščevanju ♪
  21.      nasíčenje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od nasititi: za nasičenje ne potrebuje veliko hrane / nasičenje nagonov 2. stanje nasičenega: vlažnost zraka je dosegla mejo nasičenja ● ekspr. takih zgledov je v knjigi do nasičenja zelo veliko ♪
  22.      nasíčenost  -i ž (ȋ) lastnost, stanje nasičenega: nasičenost tržišča; nasičenost zraka z bencinskimi hlapi, vlago; doseči mejo nasičenosti / knjiž., ekspr. njegove želje ne poznajo nasičenosti; doživljajska nasičenost ● ekspr. plesati do nasičenosti zelo veliko ♪
  23.      nasičeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi: odtrguje si od ust, da lahko nasičuje druge; nasičevati se s kruhom; pren. njegova domišljija se nasičuje z branjem 2. delati kaj (zelo) polno česa: prijetne vonjave so nasičevale ozračje; zrak se je nasičeval z gostim dimom ♪
  24.      nasílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki v odnosu do koga uporablja silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve: nasilen človek; kadar je pijan, je zelo nasilen; nasilno, teroristično gibanje / biti nasilen do žensk / človek nasilne narave // ki se uresničuje z uporabo sile, pritiska: nasilna kolektivizacija; nasilno dejanje, ravnanje; nasilno potujčevanje / nasilna sprememba družbene ureditve 2. nav. ekspr. ki ni v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: nasilni posegi v knjižni jezik / taka razlaga je očitno nasilna ● publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; ekspr. morje je postajalo vse bolj nasilno razburkano, nemirno ◊ les. biološko nasilno drevo drevo, ki raste, se širi na škodo drugih dreves nasílno prisl.: nasilno odpeljati, odvzeti; nasilno odpreti vrata s silo, na neustrezen način ♪
  25.      nasílje  -a s (ȋ) dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska: nasilje raste, se širi; tam vlada nasilje; upirati se nasilju; biti kaznovan zaradi nasilja; z nasiljem kaj doseči; brezobzirno, duhovno, ekonomsko nasilje; žrtve fašističnega nasilja; nasilje nad delom prebivalstva / delati komu nasilje / knjiž. odmiranje države kot aparata nasilja // nasilno dejanje, ravnanje: bil je prepričan, da se bodo začela nasilja; krvava nasilja; to je telesno nasilje // ekspr. dejanje ali ravnanje, ki ni v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: nasilje nad jezikom / nasilje nad naravo ♪

   30.315 30.340 30.365 30.390 30.415 30.440 30.465 30.490 30.515 30.540  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA