Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (30.365-30.389)


  1.      narebríti  -ím dov., narébril (ȋ í) narediti, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra: narebriti desko narebrèn -êna -o in narébren -a -o: narebrena lončena posoda ♪
  2.      naréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na narečje: narečna beseda, oblika; narečne posebnosti / govoril je brez narečnih primesi / narečna razčlenjenost slovenskega jezika naréčno prisl.: narečno obarvan izgovor ♪
  3.      naréčje  -a s (ẹ̑) od knjižnega jezika različni jezikovni sistem, v katerem se govori na delu narodnega ozemlja: raziskovati narečja; gorenjsko narečje ♦ lingv. socialno narečje govor kakega družbenega sloja ♪
  4.      naréd  prid. neskl. (ẹ̑) knjiž., v povedni rabi pripravljen: vedno so nared, da nastopijo; sani so nared za vožnjo; četa čaka nared za napad / v pol ure bom nared napravljen, oblečen; do maja bo most nared narejen, popravljen; čolnov še nima nared / vse je nared, lahko odpeljemo je v redu ♪
  5.      narédba  -e ž (ẹ̑) 1. star. odredba, odlok, ukaz: izdati naredbo; cerkvene, cesarske naredbe / gozdna naredba zakon o gozdovih 2. nar. zahodno naprava, priprava: naredbe za spravljanje sena ♪
  6.      naredíti  -ím dov., narédil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj; narediti čevlje, obleko; narediti načrt; narediti nalogo napisati; narediti potico speči; pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti; narediti kaj z brušenjem, dolbenjem; narediti si hišo zgraditi, sezidati / narediti šotor postaviti / iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo / narediti stopnicam ograjo // z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati / deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale / toča je naredila dosti škode // dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost // pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili 2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega a) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo; pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega; naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost; ne more vsega sama narediti; narediti kaj dobro, uspešno, temeljito; narediti brez ugovarjanja, z veseljem b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat; narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj; ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti 3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil; stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil; plačali boste, ko bom naredil 4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo; fant mu je gotovo nekaj naredil; pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo // navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami ● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi ◊ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo naredíti se 1. nastati, pojaviti se: bula se mu je naredila na vratu; led se je naredil na ribniku / naredil se je dan zdanilo se je; naredila se je noč, tema / lepo vreme se je naredilo // nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je naredil; le poglej, kako se je v tem letu naredila 2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narediti se bolnega, redko bolan; narediti se gluhega, nevidnega, veselega; naredil se je, kakor da spi; naredil se je, kot da misli oditi ● črno se mi je naredilo pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. fant se je naredil po očetu postal je tak kot oče; pog. iz vina se je naredil kis vino se je skisalo; pog. vesel sem, da se je tako naredilo končalo, zgodilo; ekspr. le kaj se bo iz tega naredilo nastalo, se razvilo narejèn -êna -o 1. deležnik od narediti: grad je bil narejen v srednjem veku; narejen iz kamna, lesa; na roke narejen; narejen po predlogi; narejen v romanskem slogu; malomarno, natančno, umetno narejen 2. ki kaže določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narejen nasmeh; narejena dobrodušnost; odgovoril je z narejeno strogostjo / narejeno vedenje; prisl.: narejeno se nasmehniti; narejeno mirno govoriti; sam.: v njegovem vedenju ni nič narejenega ♪
  7.      narédko  in na rédko prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrščenost v velikih medsebojnih presledkih: drevesa stojijo naredko; ekspr. naredko posejane zvezde / sneg naletava le še naredko / naredko obljudeni kraji 2. izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: naredko kliče zdravnika; kukavice se oglašajo bolj naredko ♪
  8.      naréjati  -am nedov. (ẹ́) star. delati, napravljati: narejati ogenj; takrat so narejali zelo majhna okna; znal je narejati pisma pisati, sestavljati / črne oči jo narejajo mikavno / golazen nareja škodo; sonce nareja sence naréjati se delati se: žulji se mu narejajo / nareja se veselega; no, kaj bi se narejal / vreme se nareja se izboljšuje ♪
  9.      nárek  tudi narék -éka m (á ẹ́; ẹ̑) etn. 1. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti narek 2. narekanje: opustiti narek / žena umrlega je sama vodila narek ♪
  10.      narèk  -éka m (ȅ ẹ́) govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis: pisati po nareku; hiter, počasen narek / za šolsko nalogo so pisali narek / brati narek ● publ. ta poezija je nastala po nareku časa okusu, miselnosti ♪
  11.      narékati 1 -am nedov. (ẹ̑) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: jokala je na grobu in narekala; narekati za bratom / narekati umrlemu očetu ♪
  12.      narékati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž., redko narekovati, diktirati: narekala mu je stavek za stavkom / dela, kakor mu narekajo okoliščine ♪
  13.      narekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor narekuje, diktira: narekovalec in zapisovalec ♪
  14.      narekoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost ♦ teh. narekovalni aparat diktafon ♪
  15.      narekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od narekováti: razlagi sledi narekovanje glavnih misli; pisanje po narekovanju po nareku ♪
  16.      narekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis: narekovati strojepiski, učencem; narekovati pismo, zapisnik / pog. narekovati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: narekovati pogoje premirja / narekujejo cene, ker so edino tovrstno podjetje; Pariz še vedno narekuje modo // nav. 3. os. izraža nujnost, potrebnost česa glede na kaj: dolžnost, spoštovanje, vest nam narekuje tako ravnanje; publ. navedena dejstva narekujejo odločno ukrepanje ● delo mu je narekovala bolečina ob sinovi smrti delo je napisal zaradi bolečine narekováti se knjiž., redko napovedovati se, kazati se: na vzhodu se je narekovala luna ♪
  17.      narepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal ♪
  18.      narézek  -zka m (ẹ̑) na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki: pripraviti narezek; postreči s pecivom in narezkom / najraje ima narezek z ljubljansko salamo ♪
  19.      narezljáti  -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem narediti, izoblikovati: prodajala sta, kar sta čez zimo narezljala — cokle, kuhalnice, sklede // narediti majhne, goste zareze: narezljati papir za okras narezlján -a -o: bonboni so zaviti v rdeč narezljan papir; les je bil poslikan in narezljan ♪
  20.      naricálka  in naricáljka -e ž (ȃ) etn. 1. ženska, ki narica: gledati, poslušati naricalko; žalovanje naricalk 2. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti naricalke; pren., publ. ne meniti se za naricalke kritikov ♪
  21.      narícati  -am nedov. (ȋ) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: vila je roke nad očetovim truplom in naricala / naricati za umrlim bratom ♪
  22.      naríniti  -em dov. (í ȋ) z rinjenjem spraviti kaj kam: vodni tok narine k bregu kopice ledu; pritisk v zemeljski skorji je narinil plasti eno na drugo naríniti se težko, s silo priti kam, navadno v množici ljudi: potniki so se narinili v avtobus / v dvorano se je narinilo veliko radovednežev narínjen -a -o: narinjene plasti ♪
  23.      narís  -a m (ȋ) 1. knjiž. risba, skica: na robu karte so bile opombe in naris naših položajev 2. geom. projekcija predmeta navadno na navpično ravnino: naris in tloris / mere so podane v narisu ♪
  24.      narísati  -ríšem dov. (ȋ) 1. s črtami upodobiti: narisati hišo, otroka; narisati na papir, tablo; lepo, realistično narisati; stala sta, kot bi ju kdo narisal zelo mirno // s črtami narediti: narisati diagram, razpredelnico ♦ geom. narisati krog, kvadrat načrtati 2. star. opisati, orisati: v romanu je narisal le nekatere izvirne značaje; tako so mi ga narisali znanci narísan -a -o: z ogljem narisana roka; shematično narisan diagram ♪
  25.      narísen  -sna -o prid. (ȋ) geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina: narisna in tlorisna ravnina ♪

   30.240 30.265 30.290 30.315 30.340 30.365 30.390 30.415 30.440 30.465  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA