Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (29.590-29.614)



  1.      múmijast  -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri mumiji: mumijast obraz
  2.      münchenski  -a -o [mínhǝn-] prid. (í) nanašajoč se na München: münchensko pivo ♦ zgod. münchenski sporazum sporazum med predstavniki Anglije, Francije in Nemčije leta 1938, da ima Nemčija pravico zasesti Sudete
  3.      múnec  -nca m () bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš
  4.      múngo  -a m () zool., navadno v zvezi indijski mungo zlasti v Indiji živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, podganami, Herpestes edwardi: na nekaterih otokih južne Dalmacije so naselili indijske munge; spopad indijskega munga s kobro
  5.      munícija  -e ž (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja; strelivo: dovažati municijo; primanjkuje topovske municije; municija za strojnice ♦ voj. manevrska municija ki se uporablja na vojaških vajah, slepi naboji
  6.      municíjski  in munícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na municijo: municijski zaboji; municijsko skladišče ♦ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva
  7.      municipálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na municipij: značilnosti municipalnih oblik / mesto kaže značilnosti municipalne ureditve srednjeveške mestne skupnosti 2. kniiž., redko mesten: ustroj južne Evrope je izrazito municipalen / municipalni uslužbenec
  8.      municipalizácija  -e ž (á) jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave: municipalizacija prevozov v mestih / nacionalizacija in municipalizacija zemlje
  9.      municípij  -a m (í) zgod., pri starih Rimljanih mesto z delno samoupravo: Pompeji so spadali k najbogatejšim municipijem // v srednjem veku mesto, ozemlje z delno samoupravo
  10.      múrček  -čka m () 1. ekspr. črnkasta žival: dati mleka murčku; murček in lisko 2. nekdaj uhan z okrasom v obliki zamorčkove glave: nosil je zlate murčke; očanec z murčkom v ušesu
  11.      múren  -rna m (ú) 1. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih: po senožetih se oglašajo murni; cvrčanje murnov / čri čri čri, prepevajo murni 2. črnkast vol: murni in sivci ◊ zool. murni žuželke z zajetnim telesom, katerih samci tvorijo s trenjem kril značilne glasove, Gryllidae
  12.      muréna  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. jeguljam podobne morske ribe s strupeno sluznico v gobcu, Muraenidae
  13.      múrka 1 -e ž () gorska rastlina z dišečimi temno ali svetlo rdečimi cveti: diši po murkah; murke in encijani
  14.      múrka 2 -e ž () nar. vzhodno kumara: saditi murke; solata iz murk
  15.      múrnovski  -a -o prid. (ū) tak kot pri Murnu: murnovsko razpoloženje v pesmi
  16.      músati se  -am se nedov. () nar. dolenjsko 1. goliti se: kokoši se musajo 2. biti v ljubezenskem odnosu: Fant se mi musa z revnim dekletom — še krilo ji bo moral kupiti (I. Zorec)
  17.      muslimánski  -a -o prid. () nanašajoč se na muslimane ali muslimanstvo: muslimanski prazniki / muslimanska arhitektura; muslimanska mesta / muslimanska vera vera, ki jo je osnoval Mohamed; muslimansko leto leto, ki ima 354 dni ∙ muslimanski bratje v nekaterih arabskih državah desničarska versko-politična organizacija
  18.      muslimánstvo  -a s () vera, miselnost, kultura muslimanov: sprejeti muslimanstvo; širjenje, vpliv muslimanstva
  19.      mustáče  -táč ž mn.) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami
  20.      múšec  -šca m () bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka
  21.      múšica  tudi mušíca -e ž (ú; í) zastar. muhica: mlada mušica / ustregel je vsaki njeni mušici; velikaške mušice / obraz z lepotnimi mušicami z lepotnimi pikami
  22.      mušíca  -e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic ∙ star. vinske mušice vinski bratcimed. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški
  23.      muškát  -a m () 1. trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem: saditi muškat; muškat in rizling / rumeni muškat z rumenimi grozdi // vino iz grozdja te trte: piti muškat; dišeči muškat 2. tropsko drevo, katerega dišeči cveti in seme se uporabljajo kot začimba: seme muškata // pog. muškatni orešček, muškatni cvet: nastrgati muškat; začiniti obaro z muškatom; muškat in klinčki 3. nar. vzhodno pelargonija: okna so bila polna cvetočih fuksij in muškatov ◊ vrtn. muškatka, citronka
  24.      muškáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na muškat: muškatni nasadi / muškatni vonj ◊ agr. muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. muškatni cvet posušeni cveti muškata, ki se uporabljajo kot začimba; muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba
  25.      muškátka  -e ž () vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: pelargonije in muškatke

   29.465 29.490 29.515 29.540 29.565 29.590 29.615 29.640 29.665 29.690  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA