Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (28.990-29.014) 
- mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica ♪
- mnogoiménski -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
- mnogojezíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela ♪
- mnogojezíčnost -i ž (ȋ) znanje in redna raba mnogo jezikov: mnogojezičnost olajšuje inteligenci medsebojno sporazumevanje / mnogojezičnost opozorilnih napisov ♪
- mnogokótnik -a m (ọ̑) geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle ♪
- mnogoléten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima ♪
- mnogolíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge ◊ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov ♪
- mnogolíčje -a s (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: dogodki so prinesli v njegovo življenje nekaj mnogoličja / v tem človeku je združeno mnogoličje dobrih in slabih lastnosti ♪
- mnogolíčnost -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoličnost pojavov / njegov značaj je v svoji mnogoličnosti zelo enoten; obravnavati svet v vsej njegovi mnogoličnosti ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike; min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah ♪
- mnogolíkost -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogolikost narodov in barv v deželi / obravnavati svet v vsej njegovi mnogolikosti ♪
- mnogomóštvo -a s (ọ̑) zakon žene z več možmi hkrati: živeti v mnogomoštvu // spolno življenje ženske z več moškimi hkrati: obsojati, preganjati mnogomoštvo ♪
- mnogopísec -sca m (ȋ) nav. ekspr. pisatelj, ki mnogo piše: šarlatanski literat in mnogopisec ♪
- mnogoródnica -e ž (ọ̑) med. ženska, ki je mnogokrat rodila: do nenadnega poroda pride običajno le pri mnogorodnicah ♪
- mnogoštevílnost -i ž (ȋ) knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico ♪
- mnogotér -a -o prid. (ẹ̑) star. 1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni 2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost ♪
- mnogotéren -rna -o prid. (ẹ̑) star. mnogovrsten, raznovrsten: individualne razlike so mnogoterne / mnogoterna drobnarija ♪
- mnogotérnost -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
- mnogotérost -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev ♪
- mnogovézje -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja ♪
- mnogovŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je mnogih vrst: mnogovrstni opravki; na oknih so cvetele mnogovrstne rože; ima mnogo mnogovrstnih težav; opravljati mnogovrstna dela / mnogovrsten trud; njegovo mnogovrstno slovstveno delovanje mnogovŕstno prisl.: mnogovrstno preoblikovati tuje vplive ♪
- mnogovŕstnost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost mnogovrstnega: v reviji pogrešam mnogovrstnosti; mnogovrstnost opravkov / mnogovrstnost njegovega dela ♪
- mnogoznáčen -čna -o prid. (ȃ) publ. mnogopomenski, večpomenski: mnogoznačen izraz / slikar rad izbira mnogoznačne motive vsebinsko bogate ♪
- mnogožénstvo -a s (ẹ̑) zakon moža z več ženami hkrati: živeti v mnogoženstvu // spolno življenje moškega z več ženskami hkrati: obsojati mnogoženstvo ♪
- mnóštvo -a s (ọ̑) knjiž. razmeroma veliko število: mnoštvo ljudi; ukvarjal se je z mnoštvom problemov; slišal sem mnoštvo novih besed / mnoštvo hrane velika količina / to se je pojavilo v velikem mnoštvu v veliki množini // množica, ljudstvo: mnoštvo stoji nasproti veliki osebnosti ♪
- mnóž -í ž (ọ̑) zastar. množica, mnoštvo: posamezniki se dajo pridobiti, množ pa ne; stranka ima za seboj množ / imel je množ otrok ♪
28.865 28.890 28.915 28.940 28.965 28.990 29.015 29.040 29.065 29.090