Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (28.315-28.339)



  1.      melinít  -a m () kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z melinitom
  2.      melíniti se  -im se nedov.) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: pesek se melini z brega / snežne plasti se melinijo
  3.      melísa  -e ž () začimbna in zdravilna rastlina s srčastimi spodnjimi listi in navadno belimi cveti: listi melise; duh po melisi
  4.      melíšče  -a s (í) grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij: pod steno nastaja novo melišče; šli so po stezi, ki drži čez melišče / melišče se že zarašča
  5.      melíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih področij / meliščno rastlinje
  6.      melíti se  -ím se nedov., tudi méli se ( í) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli
  7.      melizmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na melizem: melizmatično petje / melizmatični okraski
  8.      melják  -a m (á) anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov ◊ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik
  9.      melódičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na melodijo: melodična stran glasbe / imeti izreden ritmični in melodični čut / melodični interval zaporedno zvenenje dveh tonov; melodična linija potek melodije 2. ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: ta pesem, skladba je zelo melodična / melodičen jezik / melodična lepota njenega glasu ◊ lingv. melodični naglas tonemski naglas
  10.      melodíja  -e ž () 1. muz. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija // s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja 2. publ., s prilastkom krajša, navadno zabavna skladba: igrati, predvajati melodije / pevci zabavnih melodij 3. pesn., s prilastkom glasovi, zvoki sploh: melodija gozdov, vetra / slavčkove melodije ◊ lingv. stavčna melodija stavčna intonacija
  11.      melodiózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: melodiozne pesmi, skladbe / to narečje je zelo melodiozno / govorila je z melodioznim glasom
  12.      melodióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost melodioznega; pevnost, spevnost: to je opera z bogato melodioznostjo / melodioznost narečja
  13.      melóna  -e ž (ọ̑) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad; dinja: jesti melone; na trgu prodajajo melone in lubenice 2. šalj. polcilinder: gospod z melono na glavi
  14.      melónast  -a -o prid. (ọ̑) podoben dinji: melonast sad; ekspr. pomolil je skozi vrata svojo melonasto glavo
  15.      mélos  -a m (ẹ̑) knjiž. melodika: ljudski melos / pesem je tudi v prevodu ohranila ves melos originala
  16.      meménto  -a m (ẹ̑) knjiž. svarilo, opozorilo: ta izpoved je memento vsem, da je vojna zločin / razbitine avtobusa so bile grozljiv memento
  17.      memoáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na memoare: avtobiografska in memoarna literatura; memoarna dela o revoluciji / memoarna oblika romana
  18.      memoárski  -a -o prid. () nanašajoč se na memoare: pripoved presega memoarske okvire / memoarska literatura; rad bere memoarska dela
  19.      memoriál  -a m () 1. šport., navadno s prilastkom športno tekmovanje, posvečeno spominu na koga, navadno znanega športnika: zmagati na memorialu Janeza Polde; Ziherlov memorial v skokih v vodo / tekmovanje za Bloudkov memorial 2. star. spomenica, izjava: odposlali so memorial cesarju in komisiji 3. zastar. znanstvena razprava, študija: memorial o Ilirih
  20.      memoriálen  -lna -o prid. () publ. posvečen spominu na kaj; spominski: memorialna konferenca ob 30-letnici kongresa / pisateljevo rojstno hišo so preuredili v memorialni in etnografski spomenik
  21.      ména  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene ♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija 2. astr., navadno v zvezi Lunina mena razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune: opazovati Lunine mene / izračunati Lunine mene 3. knjiž., redko doba, razvojna stopnja: proizvodnja je v meni naraščanja 4. med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah; klimakterij: biti v meni / doba, leta mene ● knjiž. ob meni stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
  22.      menáda  -e ž () v grški mitologiji žensko bitje, ki spremlja boga Dioniza: raztrgale so ga menade; blazna, divja menada // knjiž., redko bakhantka, bakhantinja: ples menad
  23.      menáža  -e ž () žarg., voj. 1. (vojaška) hrana: menažo smo redno dobivali; dobra menaža / deliti, kuhati menažo jed, jedi; pri menaži je šest vojakov manjkalo pri jedi, pri obroku 2. v zvezi oficirska menaža, v stari Avstriji oficirska menza, oficirska restavracija: hraniti se v oficirski menaži; vodja oficirske menaže
  24.      menažeríja  -e ž () 1. zbirka živih tujih, divjih živali za razkazovanje, proučevanje, navadno pri cirkusu: imeli so vrtiljak in menažerijo; izpopolniti menažerijo / potujoča menažerija // prostor, stavba s to zbirko: iti v menažerijo; hrup v menažeriji 2. knjiž. zbirka igrač, figur, ki predstavljajo živali: otroka se igrata z menažerijo / steklena menažerija / ekspr. njen klobuk je poln menažerije 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: doma ima že celo menažerijo mačk in psov / menažerija človeških strasti in napak
  25.      menážka  -e ž () žarg., voj. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz menažke; stali so pred kotlom z menažkami v rokah

   28.190 28.215 28.240 28.265 28.290 28.315 28.340 28.365 28.390 28.415  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA