Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (28.190-28.214) 
- mednárodnopolítičen -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno ♪
- mednárodnost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov 2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti ♪
- mèdnaslòv -óva m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela: razčleniti članek z mednaslovi ♪
- médo -ta m (ẹ̑) otr. medvedek, medved: medo je njena najljubša igrača ♪
- mèdobčínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje // namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt ♪
- medóčje -a s (ọ̑) knjiž. mesto med očmi: kamen mu je priletel naravnost v medočje ♪
- medojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄) ekspr., redko 1. kdor rad je med: ta je velik medojed 2. medved ♪
- medôknica in medóknica -e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn. zastor med notranjim in zunanjim oknom: potegniti, spustiti medoknice; sonce je posvetilo skozi režo v lesenih medoknicah ♪
- medolízec -zca m (ȋ) ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec ♪
- medonôsen -sna -o prid. (ó ō) čeb. ki daje med, medičino; medovit: medonosna rastlina ♪
- mèdosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki je, obstaja med posamezniki; medsebojen: tesni medosebni stiki; prijateljska medosebna razmerja ♦ psih. medosebni odnosi odnosi med ljudmi v določenem okolju, ki jih veže skupno delo ♪
- mèdósen -sna -o prid. (ȅ-ọ̑) teh., v zvezi medosna razdalja razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila ♪
- medósje -a s (ọ̑) teh. razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila: novi model avtomobila ima daljše medosje ♪
- medovít -a -o prid. (ȋ) čeb. ki daje med, medičino: medovita rastlina ♪
- mèdpalúbje in mèdpálubje -a s (ȅ-ȗ; ȅ-ȃ) navt. medkrovje: iz medpalubja je šel na krov, da bi se naužil zraka ♪
- medpótoma prisl. (ọ̑) knjiž. med potjo, spotoma: to ti razložim medpotoma / medpotoma se lava strjuje ♪
- mèdprôstor -óra m (ȅ-ó ȅ-ọ́) vmesni prostor: medprostor so izkoristili za police ♦ agr. nasadi z velikimi medprostori nezasajenimi površinami // grad. prostor med sestavnima deloma gradbenega elementa: medprostor je zapolnjen z izolirnim materialom ♪
- medréčje -a s (ẹ̑) geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa ♪
- mèdrepúbliški -a -o prid. (ȅ-ú) ki je, poteka med republikami: organizirati medrepubliške kulturne zamenjave; medrepubliško tekmovanje / dobri medrepubliški odnosi ♪
- médrje -a s (ẹ̑) nar. severozahodno ograjen prostor v planinah, v katerega se zapira živina ob molži in ponoči: pastirji so prignali ovce in koze v medrje ♪
- medsebójen -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki je, obstaja med posamezniki: so v dobrih medsebojnih odnosih; medsebojni stiki, vplivi; medsebojna odvisnost, pomoč; medsebojna nasprotja // ki je, poteka med posamezniki: medsebojno dopisovanje; medsebojno vplivanje / med državami kljub dogovarjanju ni prišlo do medsebojne trgovine / neprav. medsebojno sodelovanje sodelovanje 2. ki je, se pojavlja v odnosu do druge osebe ali stvari: hodili so v velikih medsebojnih presledkih; majhne medsebojne razdalje / medsebojna lega ◊ bot. medsebojna oprašitev oprašitev cveta, navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; elektr. medsebojna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi medsebójno
prisl.: medsebojno si pomagati, sodelovati; medsebojno primerjati ♪
- medsebójnost -i ž (ọ̄) knjiž. medsebojni odnosi, medsebojna odvisnost: človeška, socialna medsebojnost; medsebojnost pojmov / pravilno pojmovanje medsebojnosti ♪
- mèdspôlen -lna -o prid. (ȅ-ȏ) 1. ki je, obstaja med spoloma: medspolni odnosi; medspolne razlike 2. biol. ki ima (bolj ali manj) razvite organe in druge znake obeh spolov: medspolno bitje ♪
- medtém in medtèm prisl. (ẹ̑; ȅ) izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku: malo posedi, jaz pa bom medtem skuhala kavo; dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo medtém ko in medtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku: medtem ko ga oblači, mu daje zadnje nasvete // za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: oni dobijo bel kruh, medtem ko mi samo črnega / publ.: medtem ko je lani razstavljalo devet držav, jih bo letos trideset; avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, medtem ko je slovanske narode zatiral slovanske narode pa zatiral ♪
- medúzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na meduze: meduzna jajčeca / meduzna generacija spolni rod ožigalkarjev ♪
28.065 28.090 28.115 28.140 28.165 28.190 28.215 28.240 28.265 28.290