Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (2.751-2.775)
- atrápa -e ž (ȃ) imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje ♪
- atrofírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira ♪
- avansíranje -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del ♪
- avansírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala ♪
- avantúra -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov ♪
- avanzíranje -a s (ȋ) glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi ♪
- avanzírati -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca ♪
- áviotranspórt -a m (ȃ-ọ̑) transport z letali: aviotransport narašča ♪
- avivírati -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov ♪
- avizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obvestiti, opozoriti: aviziral sem ga pravočasno ♦ žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti avizíran -a -o: potniki so bili o nevarnosti avizirani ♪
- ávra -e ž (ȃ) med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije ♪
- avskultírati -am nedov. (ȋ) med. preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati: avskultirati pljuča ♪
- avstralopítek -a m (ȋ) antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov ♪
- avstrálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica; avstralska volna ♪
- ávtobiográf -a m (ȃ-ȃ) kdor (na)piše avtobiografijo ♪
- ávtobiográfičen -čna -o prid. (ȃ-á) avtobiografski: avtobiografično delo ♪
- ávtobiográfičnost -i ž (ȃ-á) lastnost, značilnost avtobiografskega: avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost ♪
- ávtobiografíja -e ž (ȃ-ȋ) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije ♪
- ávtobiográfski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo: v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov; avtobiografski roman; avtobiografska izpoved / delo je avtobiografskega značaja ♪
- ávtocenzúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura ♪
- ávtogaráža -e ž (ȃ-ȃ) garaža (za avtomobile): ima svojo avtogaražo ♪
- avtográf -a m (ȃ) 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov ♪
- avtografírati -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko ♪
- avtográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir; avtografsko črnilo ♪
- avtográm -a m (ȃ) svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme; lov na avtograme ♪
2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851