Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (26.665-26.689)



  1.      látast 1 -a -o prid. (á) ki je iz lat: latast plot; latasta ograja
  2.      látast 2 -a -o prid. () bot. nanašajoč se na lat: lataste in klasaste trave / latasto socvetje socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih
  3.      láteks  -a m () kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin: pridobivati kavčuk iz lateksa
  4.      laténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. stanje latentnega; prikritost, skritost: prehod iz latence v aktivnost / latenca krize latentnostmed. doba latence čas od dražljaja do reakcije na dražljaj
  5.      laténski  -a -o prid. (ẹ̑) arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba
  6.      laténten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti
  7.      laterít  -a m () geogr. prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih: debela plast laterita ♦ petr. ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij
  8.      latêrna mágika  latêrne mágike ž (-ā) nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik
  9.      lática  -e ž (á) manjšalnica od lata: latice v ograji
  10.      latimêrija  -e ž (é) zool. resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae
  11.      latínec  -nca m () ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu
  12.      latínica  -e ž () pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje: uporabljati latinico; latinica in cirilica
  13.      latinízem  -zma m () lingv. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih
  14.      latínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jezikunavt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
  15.      latínstvo  -a s () miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
  16.      latínščina  -e ž () 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini
  17.      látje  -a stil. latjè -à s (ā; ) 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  18.      látnica  -e ž () redko lata: trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu
  19.      látovka  -e ž (ā) bot. trava z ovalnimi klaski v latih, Poa: enoletna latovka; travniška latovka
  20.      látovščina  -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil // posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini
  21.      latrína  -e ž () preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču: pregrade latrin; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino
  22.      látva 1 -e ž (ā) redko lata, letev: raztrgana streha kaže latve
  23.      látvica  -e ž (á) 1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko: razbiti latvico; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica 2. zool. morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella: nabirati latvice po obrežnih skalah
  24.      láva 1 -e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo
  25.      láva 2 -e ž (ā) 1. star. kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca: zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava 2. nekdaj zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil: strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo

   26.540 26.565 26.590 26.615 26.640 26.665 26.690 26.715 26.740 26.765  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA