Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (26.390-26.414)


  1.      kústosinja  -e ž (ȗ) ženska oblika od kustos: razstavo je pripravila kustosinja ♪
  2.      kúščar  -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
  3.      kúščarica  -e ž (ū) star. kuščar: v skalovju je veliko kuščaric ◊ zool. kraška kuščarica kuščar, ki živi na krasu, Lacerta melisellensis; siva kuščarica martinček; živorodna kuščarica ki koti žive mladiče, Lacerta vivipara ♪
  4.      kušét  -a tudi kušé -ja m (ẹ̑) žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; neskl. pril.: kušet vagon ♪
  5.      kúšter  -tra m (ú) ekspr. koder: imela je lepe črne kuštre / čelo so mu pokrivali kuštri ♪
  6.      kuštroglàv  in kuštrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima razmršeno, kodrasto glavo: kuštroglavo dekle ♪
  7.      kúta  -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta ♪
  8.      kúter  -ja m (ū) navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom, vršnim jadrom in več floki: v pristanišču je bil zasidran kuter / ribiški kuter ♪
  9.      kutíkula  -e ž (ȋ) biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula ♪
  10.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
  11.      kuvêrten  -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kuverto: kuvertno lepilo ♦ papir. kuvertni papir pisalni papir z eno ali obema gladkima stranema ♪
  12.      kúzla  -e ž (ȗ) nizko psica: kuzla je divje lajala / kot psovka kuzla stara ♪
  13.      kuzmáti  -ám tudi kúzmati -am nedov. (á ȃ; ȗ) star. mršiti, kuštrati: veter mu kuzma brado ♪
  14.      kúže  -ta m (ȗ) ekspr. pes: razposajen mlad kuže ♪
  15.      kúže  -ta s (ȗ) ekspr. pes: razposajeno mlado kuže ♪
  16.      kúžiti  -im nedov. (ú ȗ) okuževati: s kašljanjem je kužil otroka / bolnik kuži zrak; pren., ekspr. nova misel je kužila evropski proletariat ♪
  17.      kužnína  -e ž (ȋ) med. kužna snov: laboratorijska preiskava kužnine / odstraniti kužnino in drugo nesnago ♪
  18.      kvá  [tudi ku̯a] medm. (ȃ) posnema glas race, žabe: kva, kva, kva, se oglašajo preplašene race ♪
  19.      kváčkati  -am nedov. (ȃ) delati tekstilne izdelke s kvačko: kvačkati prt, pulover / zna kvačkati kváčkan -a -o: obleka s kvačkanim ovratnikom ♪
  20.      kváder  -dra m (á) 1. geom. telo, ki ga omejuje šest pravokotnikov: izračunati prostornino kvadra / narisati kvader 2. kos kakega materiala take ali podobne oblike: veliki kamniti kvadri; težki kvadri marmorja; zidovje iz kvadrov / slama, stisnjena v kvadre // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kvadru: v daljavi so se videli kvadri hiš; sivi kvadri tovarn ♪
  21.      kvadríga  -e ž (ȋ) pri starih Rimljanih dvokolesni voz s štirimi vštric vpreženimi konji: ulica je bila razrita od kolesnic kvadrige / na pročelju stavbe je bila pozlačena kvadriga upodobitev tega voza ♪
  22.      kvadrílja  -e ž (ȋ) knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka ♪
  23.      kvadrofoníja  -e ž (ȋ) elektr. štirikanalno snemanje ali predvajanje zvoka za ustvarjanje prostorskega občutka: uporaba kvadrofonije ♪
  24.      kvakáč  -a m (á) zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax ♪
  25.      kvalifikácija  -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪

   26.265 26.290 26.315 26.340 26.365 26.390 26.415 26.440 26.465 26.490  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA