Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (25.990-26.014)


  1.      križárjenje  -a s (á) glagolnik od križariti: dolgotrajno križarjenje po Atlantskem oceanu; vzel ga je s seboj na krajše križarjenje / turistično križarjenje / rušilci so bili opremljeni za križarjenje / križarjenje po mestu ga je utrudilo ♪
  2.      krížarka  -e ž (ȋ) hitra vojna ladja z močno oborožitvijo in velikim akcijskim radijem: v pristanišču se je zasidrala križarka; križarke, oborožene z raketami; letalonosilke, križarke in rušilci ● ekspr. cestna križarka zelo velik osebni avtomobil ♪
  3.      krížarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križarje: a) križarski pohod / križarska vojna v srednjem veku vojna, ki jo organizira navadno papež za osvoboditev Palestine / ekspr. začeli so križarsko vojno proti drugovercem b) križarska miselnost / križarska gonja proti novim idejam c) pripadal je križarski mladini ♪
  4.      krížast  -a -o prid. (í) 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik; križasta volnena obleka; križasto blago / križast vzorec ◊ lov. križasto rogovje rogovje pri srnjaku, če sta sprednji in zadnji parožek v isti višini ♪
  5.      krížati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti ∙ ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus ♪
  6.      krížavec  tudi kríževec -vca m (í) 1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema: pravilno spredena mreža križavca 2. agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik: posejati križavec 3. nekdaj avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani: odšteti ji je moral precej križavcev ♪
  7.      krížec  -žca m (í) 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški križec; križec častne legije ◊ obrt. prvina pri vezenju iz dveh prekrižanih niti ♪
  8.      krížem  prisl. (ȋ) 1. izraža položaj v obliki križa; navzkriž: križem zloženi veji; roke križem položiti / križem gledati škiliti 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh: križem nametana polena; hoditi križem po svetu / ekspr.: govorili so vsi križem; na sejmišču je vse križem vpilo ● pog. držati roke križem lenariti, ne delati; redko vse gre križem navzkriž, narobe; prim. križemkražem, križemrok, križemsvet, vsekrižem ♪
  9.      krížemrók  in krížem rók prisl. (ȋ-ọ́) s prekrižanimi rokami: stal je križemrok pred vrati // ekspr. ne da bi delal, brez dela: pazila je, da je oče ne bi zalotil križemrok / delajte vendar, ne stojte križemrok ∙ ekspr. ne moremo križemrok čakati, gledati, kako nas sramotijo moramo kaj ukreniti proti temu ♪
  10.      krížemsvét  -á m (ȋ-ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi iti v križemsvet iti po svetu, v svet ♪
  11.      krížemsvét  in krížem svét prisl. (ȋ-ẹ̑) star. po (vsem) svetu: razšli so se križemsvet / hoditi, iti križemsvet križem po svetu ♪
  12.      krížen  -žna -o prid. (ȋ) ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi // ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja ◊ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; jur. križno zasliševanje; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj krížno prisl.: križno razporejeni hodniki ♪
  13.      križevàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko križen: stal je za železnimi križevatimi vrati ♪
  14.      kríževje  in križévje -a s (í; ẹ̑) knjiž. več križev, križi: daleč naokrog se je razprostiralo pokopališko križevje / kovano okensko križevje ♪
  15.      kríževnik  -a m (ȋ) 1. etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: tkati križevnik 2. zastar. križar: hraber križevnik ♪
  16.      kríževo  -ega s (í) nar. vnebohod: praznovati križevo ♪
  17.      križíšče  -a s (í) 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista // kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov 2. star. križpot, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci ♪
  18.      krížnica  -e ž (ȋ) anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae ♪
  19.      križpót  in krížpót -a m (ọ̄; ȋ-ọ́) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: križpot za vasjo; znamenje ob križpotu ♪
  20.      križpótje  -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: prišel je do križpotja; na križpotju je obstal; široko križpotje sredi vasi ♪
  21.      krkón  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni ♪
  22.      krlíkovec  -vca m (í) nar. prekmursko krhlika: na ravnini rastejo jelše, vrbe in krlikovci ♪
  23.      kŕma 1 -e ž (ŕ) hrana, navadno rastlinska, za živali: pripraviti krmo; krma za konje; zalogaj krme; jasli za krmo; koruza za krmo / svinjska, živinska krma / zelena krma ♦ agr. kisati krmo // (pokošena) trava, seno: obračanje, sušenje krme / pokladanje krme živini ♪
  24.      krmániš  tudi krmániž -a m (ȃ) žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji ♪
  25.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar ♪

   25.865 25.890 25.915 25.940 25.965 25.990 26.015 26.040 26.065 26.090  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA