Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (25.476-25.500)


  1.      korenjákinja  -e ž (á) ekspr. velika, močna ženska: po postavi je prava korenjakinja ♪
  2.      korênje  tudi korénje -a s (é; ẹ̑) 1. rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: korenje je dobro obrodilo; korenje pleti, populiti, sejati; rumen kot korenje / njiva korenja ♦ bot. navadno korenje divja ali kultivirana rastlina z belimi cveti v kobulih, Daucus carota 2. zastar. več korenin, korenine: spotikal se je ob korenje drevja ♪
  3.      korénjenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od koreniti: rezultat korenjenja; korenjenje in logaritmiranje ♪
  4.      korenjíšče  -a s (í) njiva, na kateri je raslo korenje: korenjišča so pripravljena za pomlad ♪
  5.      korénovka  -e ž (ẹ̑) vrtn. rastlina, ki ima koren: gomoljnice in korenovke ♪
  6.      korenóvnik  -a m (ọ̑) bot. lesnata rastlina tropskih obrežij z lokasto upognjenimi zračnimi koreninami, ki poganjajo iz vej, Rhizophora ♪
  7.      korénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koren 4, 5: korenski samoglasnik / korenski glagoli glagoli, ki nimajo glagolske pripone / korenski eksponent število, ki izraža stopnjo korena; korenska osnova število, iz katerega se računa koren ◊ teh. korenski varek del zvara ob stiku spodnjega roba kovinskih delov ♪
  8.      korepetícija  -e ž (í) 1. muz. vaja s solisti, zborom, orkestrom kot priprava za nastop: pevske korepeticije 2. nekdaj ponavljanje učne snovi s kom: korepeticije in inštrukcije ♪
  9.      korepetítor  -ja m (ȋ) 1. muz. kdor vadi, pripravlja za nastop soliste, zbor, orkester: dolgo je bil korepetitor pri baletu; zaposlen je kot korepetitor v operi 2. nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot inštruktor in korepetitor ♪
  10.      korêselj  -slja m (é) zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba, Carassius carassius: loviti koreslje ♪
  11.      korespondénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korespondenco: korespondenčna dokumentacija; korespondenčno pismo / korespondenčni urad ♪
  12.      korespondènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja dopisovanje: korespondent v podjetju; korespondent in knjigovodja / korespondent za tuje jezike 2. redko dopisnik: bil je korespondent znanih nemških časopisov 3. redko dopisni član akademije znanosti in umetnosti: zbrali so se akademiki, korespondenti in častni člani ♪
  13.      korespondêntka  in korespondéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje: zaposliti korespondentko / korespondentka za tuje jezike ♪
  14.      koréta  stil. korêta -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. pog. voz na dveh kolesih: vojaki so odpeljali ranjence na koreti // slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: prodaj že to koreto / stara koreta 2. nar. zahodno ročni voziček, ciza: naložiti krompir na koreto ♪
  15.      kóretelj  in korételj in korêtelj -tlja m (ọ̑; ẹ́; é) kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si koretelj; duhovniki v belih koretljih // knjiž. temu podobno oblačilo sploh: spokorniki so v črnih koretljih drug za drugim stopali iz cerkve ♪
  16.      koriánder  -dra m (á) 1. bot. zdravilna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Coriandrum sativum: koriander že cvete 2. začimba, pripravljena iz semen te rastline: dodala je še malo popra in koriandra ♪
  17.      koriándol  -a m (ȃ) nav. mn. 1. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na maškaradi so si metali konfete in koriandole 2. nar. primorsko barvast papirček, navadno okrogel za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: ves je bil posut s koriandoli ♪
  18.      koridór  -ja in -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze: koridorji preko naše države so že preveč obremenjeni / zračni in kopenski koridorji med državami / ta rečna dolina je dober kopenski koridor; pren., knjiž. delali so si koridor skozi množico 2. knjiž. ozek, dolg prostor v stavbi, odkoder vodijo vrata v bivalne in druge prostore; hodnik: sprehajati se po koridorju; obokan, temen koridor / vrata na koridor ♪
  19.      koridórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na koridor: koridorsko ozemlje / koridorske predsobe ♦ arhit. koridorska zgradba zgradba z vzdolžnim hodnikom in prostori ob njegovih straneh ♪
  20.      koriféja  -e ž (ẹ̑) knjiž. prvak, veličina: bil je korifeja na literarnem polju; korifeje v zdravstvu ♪
  21.      koríntski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (starogrški) Korint: korintsko pristanišče ♦ um. korintski kapitel kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi; korintski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost, slikovitost in uporaba korintskega stebra; korintski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih in akantovimi listi ♪
  22.      koríst  -i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi / gojijo jih zaradi gospodarskih koristi; vse to dela samo zaradi materialnih koristi // nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto sploh: naše koristi se križajo; branil, zagovarjal je njegove koristi; družijo jih skupne koristi / družbene koristi; to zahtevajo javne koristi; podrejati osebne koristi splošnim; zastopa koristi družbe 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: braniti, zastopati koristi delovnega ljudstva / njihova nesloga nam je bila samo v korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v korist izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: dela v korist skupnosti; razmerje med prevodi in domačimi deli se nagiba v korist prvih k prvim, na stran prvih ● ekspr. tu je vsaka beseda brez koristi kljub opominjanju, govorjenju se nič ne spremeni; star. to sodelovanje je velike koristi za mir je zelo pomembno, važno; star. delati za korist naroda za blaginjo, srečo ◊ ekon. celotna korist skupna korist od določene količine kake dobrine; marginalna ali mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; jur. premoženjska korist ♪
  23.      korísten  -tna -o prid., korístnejši (ȋ) 1. ki daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: koristno delo / dati komu koristen nasvet, nauk / biti koristen za kaj 2. od katerega ima kdo določeno vrednoto: bili so koristni člani družbe; koristne živali / fant bo doma še najkoristnejši / koristen material ki se da uporabiti, izkoristiti ◊ grad. koristna obremenitev, teža obremenitev, teža, ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne obremenitve, teže; žel. koristni kilometer vsak prepeljani kilometer koristne vožnje; koristni tovor tovor brez embalaže; koristna vožnja vožnja z natovorjenimi vozili korístno prisl.: koristno izrabiti čas / v povedni rabi bilo je zelo koristno, da je sodeloval z njimi ♪
  24.      korístiti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo 2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom 3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo koríščen -a -o: domovi ob morju so koriščeni le nekaj mesecev; dobro koriščene površine ♪
  25.      korístnik  -a m (ȋ) neustalj. uporabnik: koristnike cest so o tem pravočasno obvestili; koristniki družbenega premoženja; je koristnik stanovanja, stavbe / koristnikom bodo izplačali določeno vsoto // potrošnik, porabnik: blago so razdelili med koristnike; potrebe koristnikov se večajo ♪

   25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501 25.526 25.551 25.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA