Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (24.840-24.864) 
- kodroláska -e ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko ♪
- kodrolášček -čka m (ȃ) manjšalnica od kodrolasec: razposajen kodrolašček ♪
- kodrolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima nakodrane liste: kodrolistna rastlina ♪
- kòedukácija -e ž (ȍ-á) knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov) ♪
- koeficiènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju
enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
- kòeksisténca -e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti ♪
- kofeín -a m (ȋ) farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin ♪
- kofeínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kofein: kofeinski preparat ♪
- kofétar -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor (rad) pije kavo: bil je strasten kadilec in kofetar ♪
- kofétarica -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
- koincidénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi ♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata ♪
- kój in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom ♪
- kòj prisl. (ȍ) nar. severno kar: koj čakajo, da planejo po njem / le koj naravnost povej ♪
- kojót -a m (ọ̑) zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti ♪
- kokaín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini ♪
- kokainístka -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
- kókalj -a m (ọ́) med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice ♪
- kokcidióza -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
- kóker [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
- kokéta -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪
- kokéten -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪
- koketeríja -e ž (ȋ) ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja ♪
- kokétka -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: postala je prava koketka; prikupna koketka ♪
- kokétnost -i ž (ẹ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja ♪
- kokíla -e ž (ȋ) teh. votla kovinska priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina: izdelovati kokile / jeklarska kokila ♪
24.715 24.740 24.765 24.790 24.815 24.840 24.865 24.890 24.915 24.940