Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (23.915-23.939) 
- kampánjski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. ki poteka, traja močneje le v krajših razdobjih: učenje ne sme biti kampanjsko, ampak trajno / kampanjske akcije kampánjsko prisl.: delati kampanjsko ♪
- kampánjščina -e ž (ȃ) žarg. kampanjsko delo: kritizirati metodo kampanjščine ♪
- kámpo -a m (ȃ) žarg., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant ♪
- kámrica -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od kamra: spala je v kamrici poleg izbe; svetla, tesna kamrica / podstrešna kamrica ♪
- kamufláža -e ž (ȃ) voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo ♪
- kamuflážen -žna -o prid. (ȃ) voj. ki je za kamufliranje: kamuflažna barva / topove so prekrili s kamuflažnimi mrežami / kamuflažno govorjenje ♪
- kána -e ž (ā) bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis ♪
- kanácija -e ž (á) zastar. ničvreden človek, malopridnež: ta človek je zvita kanacija; o, ti kanacija! / kot kletvica kanacija, prav mu je ♪
- kanádski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kanado: kanadski gozdovi; kanadska jezera / kanadski balzam balzam, ki se pridobiva iz kanadske jelke; kanadska pšenica ◊ bot. kanadski topol; (kanadska) čuga; kanadska jelka; zool. kanadski bober ♪
- kanál -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem
določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
- kanalizácija -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo ♪
- kanálja -e ž (á) 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah ♪
- kanálnik -a m (ȃ) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov ♪
- kanálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje ♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro ♪
- kanálščina -e ž (ȃ) pristojbina za uporabo kanalizacije: plačevati, pobirati kanalščino ♪
- kanárček -čka m (ȃ) manjša, navadno rumena ptica s kratkim kljunom: kletka z živo rumenim kanarčkom; poje kot kanarček ♪
- kanárski -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok ♪
- kanásta -e ž (ȃ) igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto ♪
- káncer -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom ♪
- kancerogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča raka, rakotvoren: kancerogene snovi / kancerogeno delovanje ♪
- kancerologíja -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo ♪
- kancerózen -zna -o prid. (ọ̑) med. rakav: kancerozne celice / kancerozno obolenje ♪
- káncler -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪
- kánclerstvo -a s (á) v nekaterih državah naslov, dejavnost kanclerjev: potegovati se za kanclerstvo / zadnja leta njegovega kanclerstva // urad kanclerja: straža pred vrati kanclerstva / sekretar kanclerstva ♪
- kanclíja -e ž (ȋ) nižje pog., nav. slabš. pisarna, urad: cel dan čepi v kancliji ♪
23.790 23.815 23.840 23.865 23.890 23.915 23.940 23.965 23.990 24.015