Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (23.690-23.714)


  1.      kábelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na kabel: a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod b) vozički s kabelsko vleko c) kabelska dolžina ◊ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem ♪
  2.      kabína  -e ž (ȋ) rabi se samostojno ali s prilastkom manjši zaprt prostor za začasno bivanje, samovoljno osamitev: zaprla se je v kopališko kabino; telefonska kabina telefonska celica; kabina za pomerjanje oblek / (potniška) kabina na ladji / kabina dvigala; kabina žičnice gondola // manjši, navadno zaprt del vozila za posadko: šofer je sedel v kabino in vžgal motor / pilotska, poveljniška kabina ♦ teh. komandna kabina iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; navigacijska kabina; vesoljska kabina ♪
  3.      kabinét  -a m (ẹ̑) 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet // takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta ♪
  4.      kabinéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina ◊ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij ♪
  5.      kabínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kabino: kabinsko okence; zapahi kabinskih vrat / kabinski potniki ♪
  6.      kablovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod ♪
  7.      kabriolét  -a m (ẹ̑) osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom // nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec ♪
  8.      kábrnek  -nka m (ā) agr. grozd, dokler še nima razvitih jagod: na trti so šele kabrnki ♪
  9.      kacét  -a m (ẹ̑) žarg. (koncentracijsko) taborišče: bil je tri leta v kacetu ♪
  10.      kacétar  -ja m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: mučenje kacetarjev ♪
  11.      kacétnik  -a m (ẹ̑) žarg. interniranec, taboriščnik: izčrpani kacetniki ♪
  12.      káča  -e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak ∙ ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi 2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil 3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska ◊ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae ♪
  13.      kačák  in káčak -a m (á; ȃ) zlasti v albanskem okolju, nekdaj ropar, razbojnik, živeč navadno v gorah: napadi kačakov ♪
  14.      káčar  -ja m (ȃ) 1. kdor lovi kače: spreten kačar 2. zool. velika ptica ujeda, ki se hrani zlasti s kačami, Circaetus gallicus: kanja in kačar ♪
  15.      káčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od kača: mlade kačice so se grele na toplem kamenju / ekspr. v klobčič zvita kačica 2. nav. mn., zool. členonožci, ki imajo po dva obročka zrasla in na takem podvojenem obročku po dva para nog, Diplopoda: kačice in strige / železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris ♪
  16.      káčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. zelo jeziti, dražiti: ugovarjanje ga je kačilo ♪
  17.      káčjak  -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi ali rožnatimi cveti v koških, Scorzonera ♪
  18.      kačjerép  in kačjerèp -épa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) nav. mn., zool. na morskem dnu živeči iglokožci s petimi vitkimi, gibčnimi kraki, Ophiuroidea ♪
  19.      káčji  -a -e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz; kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji; kačji pastir z zelenimi prozornimi krili; ličinka kačjega pastirja ● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje ◊ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum káčje prisl.: (po) kačje se zvijati; kačje marogast; kačje zvita ženska ♪
  20.      kačkaválj  -a m (ȃ) gastr. trdi sir ostrega okusa iz ovčjega ali mešanega ovčjega in kravjega mleka: hlebec kačkavalja ♪
  21.      káčnica  -e ž (ȃ) nar. rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih; ostri mleček ♪
  22.      káčnik  -a m (ȃ) bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum ♪
  23.      kačúnka  -e ž (ȗ) bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris ♪
  24.      kačúrjevski  -a -o prid. (ú) nav. ekspr. tak kot pri Cankarjevem Martinu Kačurju: kačurjevski idealizem / njegova kačurjevska narava ♪
  25.      kàd  -í ž (ȁ) 1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi // velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline / sirarska kad 2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad; emajlirana kopalna kad / sedežna kad ◊ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje; teh. elektrolizna kad ♪

   23.565 23.590 23.615 23.640 23.665 23.690 23.715 23.740 23.765 23.790  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA