Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (23.540-23.564)


  1.      jòk  medm. (ȍ) pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih ♪
  2.      jokánje  tudi jókanje -a s (ȃ; ọ́) glagolnik od jokati: jokanje in kričanje otrok / jokanje vetra ♪
  3.      jókati  tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka ∙ ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti ♦ muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi ♪
  4.      jokàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
  5.      jokávec  -vca m (ȃ) 1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca 2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve ♪
  6.      jokávka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami ♪
  7.      jokávt  -a m (ȃ) redko jokavec, cmeravec: vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt ♪
  8.      jókec  -kca m (ọ̑) 1. otr. jok: pri njem se hitro menjavata smehec in jokec 2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere ♪
  9.      jóker  -ja [džoker] m (ọ̄) igr., pri nekaterih igrah s kartami igralna karta, ki lahko zamenja katerokoli drugo karto ♪
  10.      jókica  -e ž (ọ̑) ekspr. kdor se (rad) joka: pusti jo, naj joka, ko je pa taka jokica ♪
  11.      jónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
  12.      jópa  -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči / kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja // pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope ♪
  13.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico ♪
  14.      jórkširec  -rca m (ọ̑) žarg. prašič jorkširske pasme ♪
  15.      jórkširski  tudi yórkshirski -a -o [jorkšir-] prid. (ọ̑) vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov ♪
  16.      jotácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija ♪
  17.      jòv  in jóv medm. (ȍ; ọ̑) izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka ♪
  18.      joviálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz ♪
  19.      joviálnost  -i ž (ȃ) knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar ♪
  20.      jožefíca  -e ž (í) bot. grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti; dišeči volčin ♪
  21.      jóžefovo  -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo ♪
  22.      jubilánt  -a m (ā á) kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant; čestitati jubilantu ♪
  23.      jubilántka  -e ž (ā) ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko ♪
  24.      jubiléj  -a m (ẹ̄) važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej; čestitati za jubilej, ob jubileju; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / redko jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja ♪
  25.      judaízem  -zma m (ȋ) vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze ♪

   23.415 23.440 23.465 23.490 23.515 23.540 23.565 23.590 23.615 23.640  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA