Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (23.490-23.514)


  1.      jeznorítež  -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro močno razjezi: s takim jeznoritežem je težko sodelovati ♪
  2.      jeznorítiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil ♪
  3.      jeznorítost  -i ž (ȋ) ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl ♪
  4.      jezóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od jez, pregrada: jezovni stebri; jezovna zgradba ♪
  5.      jezuít  -a m (ȋ) član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo // slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti ♪
  6.      jezuítar  -ja m (ȋ) zastar. jezuit: boj z jezuitarji; prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji ♪
  7.      jezuitízem  -zma m (ȋ) knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: vloga jezuitizma v šolstvu // slabš. zvijačnost, neiskrenost: razkrinkavati jezuitizem ♪
  8.      jezuítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general ♪
  9.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  10.      jézus  medm. (ẹ̑) izraža a) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo; jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega; jezus, že gredo c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati ♪
  11.      jézusna  in jèzusna medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril ♪
  12.      jéž  -a m (ẹ̄) 1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič ∙ redko ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo // torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni 2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek: odstraniti morske ježe s kopališča 3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi ◊ voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom ♪
  13.      jéž  prisl. (ẹ̑) star. jahaje, jahajoč: z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež ♪
  14.      jéža 1 -e ž (ẹ́) premikanje s pomočjo živali, na kateri se sedi: uporabljati za ježo konje plemenitih pasem; dolga, hitra, utrudljiva ježa; ježa po ravni cesti / konj za ježo ● knjiž., ekspr. ježa na Pegazu pesnjenje, pesnikovanje ♪
  15.      jéža 2 -e ž (ẹ́) 1. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu: skriti se pod ježo, za ježo; spustiti se po ježi; z ježami ločene njive / ježa ob cesti // nar. nagnjen svet, strmina: hiša stoji v ježi / kdo bo kosil po teh ježah 2. nar. dolenjsko kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; ruša: obložiti grob z ježami ♪
  16.      jéžast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena ♦ agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta ♪
  17.      jéžati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala ♪
  18.      jéžek  -žka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi // slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino ◊ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata ♪
  19.      ježerílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala ♪
  20.      jèžeš  [žǝš] medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori; ježeš, če so jih dobili / ježešna; ježešta; ježeštana ♪
  21.      jèžešmaríja  [žǝš] medm. (ȅ-ȋ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo ♪
  22.      jéževec  -vca m (ẹ̄) zool. glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata: ježevec z naježenimi bodicami ◊ bot. dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula ♪
  23.      jéževka  -e ž (ẹ̄) avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami ◊ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix ♪
  24.      ježíčarica  -e ž (ȋ) zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis ♪
  25.      ježíčje  -a s (ȋ) več ježic, ježice: pod kostanjem je ležalo prazno ježičje ♪

   23.365 23.390 23.415 23.440 23.465 23.490 23.515 23.540 23.565 23.590  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA