Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (23.390-23.414)


  1.      jérbas  -a m (ẹ́) okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj ♪
  2.      jérbašček  -čka m (ẹ́) manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha ♪
  3.      jeréb  -a m (ẹ̑) zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca ♪
  4.      jerebíca  -e ž (í) rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice ♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka ♪
  5.      jerebíčica  -e ž (í) manjšalnica od jerebica: jerebica in jerebičice / kot nagovor no, jerebičica, z nami boš morala ♪
  6.      jerebíkovec  -vca m (í) 1. redko jerebika: nasaditi jerebikovce za okras 2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca ♪
  7.      jeremiáda  in jeremijáda -e ž (ȃ) ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremiad // tožba, tarnanje: prenehati z jeremiadami; jeremiade o vsakdanjih težavah ♪
  8.      jerí  -ja m (ȋ) lingv. devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk: napisati, prebrati jeri // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izenačenje ija in jerija ♪
  9.      jerihónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline ∙ jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen ♦ bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica ♪
  10.      jêrmen  -éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ́) 1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki se daje na čelo; čezramni jermen; pasji jermen na katerem se vodi pes; jermen za hlače ki drži hlače v pasu // ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene; splesti bič iz jermenov; prevezati z jermenom; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke ∙ ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal 2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen; nadeti, natakniti jermen na jermenico; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico ◊ lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj; klinasti jermen ki ima trapezast prerez; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep ♪
  11.      jerménar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec jermenov: torbarji in jermenarji 2. nav. mn., pog. obuvalo z jermeni: bil je v kratkih hlačah in z jermenarji na nogah ♪
  12.      jermenárna  -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje jermenov: ob steni jermenarne so bili razvrščeni biči, uzde in stremena ♪
  13.      jerménec  -nca m (ẹ̑) redko jermenček, jermen: zadrgniti čevlje z jermenci; jermenci in elastika za fračo ♪
  14.      jermeníca  -e ž (í) strojn. kolo na gredi, po katerem teče jermen: jermenica se vrti; lesena jermenica; premer, širina jermenice / gnana jermenica; gonilna jermenica; jalova jermenica ki se prosto vrti na gredi; klinasta jermenica s trapezastimi žlebovi za klinasti jermen ♪
  15.      jerménje  -a s (ẹ̑) več jermenov, jermeni: popravljati jermenje pri uzdi / brnenje strojev in enakomeren tek jermenja / trgovati s tehničnim jermenjem ♦ teh. transmisijsko jermenje ♪
  16.      jerobováti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti varuh, skrbnik: jerobovati otroku; pren., ekspr. niso hoteli, da bi jim jeroboval birokratski režim ♪
  17.      jérobstvo  -a s (ẹ̄) 1. star. varuštvo, skrbništvo: sprejeti jerobstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu ♪
  18.      jérovica  -e ž (ẹ́) geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica ♪
  19.      jêrsey  -a tudi džêrsi -ja [džersi -ja] m (ȇ) zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken: obleka, srajca iz jerseya; neskl. pril.: jersey kostim ♦ vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jersey govedo govedo jersey pasme ♪
  20.      jêsen  -éna m (é ẹ́) visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom: košati jeseni / pog. pohištvo iz jesena jesenovega lesa ♦ bot. mali jesen z belimi cveti, Fraxinus ornus; veliki jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior ♪
  21.      jesén  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑) 1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni; pospravljati pridelke v jeseni; deževna, meglena jesen; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni ♦ astr. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen 2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja ♪
  22.      jesénček 1 -čka m (ẹ́) manjšalnica od jesenec: čez zimo so jesenčki lepo zrasli ♪
  23.      jesénček 2 -čka m (ẹ̑) bot. dišeča rastlina z rožnatimi cveti v stoječih grozdih, ki raste po sončnih pobočjih, Dictamnus ♪
  24.      jesénec  -nca m (ẹ́) jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev ♪
  25.      jesénje  -a s (ẹ̑) jesenovo drevje: vrane posedajo na visokem jesenju ♪

   23.265 23.290 23.315 23.340 23.365 23.390 23.415 23.440 23.465 23.490  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA