Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (22.115-22.139) 
- istolétnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli ♪
- istoléžen -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici ♪
- istolíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi ♪
- istolíčnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost istoličnega: istoličnost stvari ♦ min. pojav, da snovi kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfizem ♪
- istoréčje -a s (ẹ̑) lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega ♪
- istórija -e ž (ọ́) 1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije 2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo ♪
- istoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo // knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / redko istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake ♪
- istoródnost -i ž (ọ̄) lastnost istorodnega: istorodnost prebivalstva / knjiž. istorodnost pojavov / istorodnost izbranih motivov enakovrstnost, enakost ♪
- istosmérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost istosmernega: istosmernost vetra / istosmernost delovanja ♪
- ístost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari // identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila ◊ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; jur. ugotoviti istost osebe identičnost ♪
- ístotakó prisl. (ȋ-ọ̑) zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed ♪
- ístotàm prisl. (ȋ-ȁ) zastar. prav tam, ravno tam: spis je bil objavljen istotam ♪
- istovétiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo ♪
- istovétnost -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi ♪
- istovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma ♪
- istriján -a m (ȃ) gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec ♪
- istrijánec -nca m (ȃ) 1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec 2. istran: naročiti liter istrijanca ♪
- ístrski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo ♪
- íšias -a m (ȋ) vnetje bedrnega živca: imeti, zdraviti išias; prim. ishias ♪
- iškarijótski -a -o prid. (ọ̑) slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki ♪
- ítak in ìtak prisl. (ȋ; ȉ) 1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako: toča je uničila že itak revne posevke // v vezniški rabi za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: ostani še, vlak si itak zamudil / ne bom je predstavljal, saj jo itak poznate 2. zastar., v vezniški rabi kljub temu, vendar: bila je bogata, itak ni mogla dobiti ženina ♪
- italianístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem ♪
- italianístika -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike ♪
- italianizácija -e ž (á) glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen ♪
- italijanáš -a m (á) slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji ◊ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji ♪
21.990 22.015 22.040 22.065 22.090 22.115 22.140 22.165 22.190 22.215