Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (22.115-22.139)



  1.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli
  2.      istoléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) geom. enakoležen: istoležna kota; istoležni stranici
  3.      istolíčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
  4.      istolíčnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost istoličnega: istoličnost stvari ♦ min. pojav, da snovi kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfizem
  5.      istoréčje  -a s (ẹ̑) lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega
  6.      istórija  -e ž (ọ́) 1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije 2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo
  7.      istoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo // knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / redko istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake
  8.      istoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost istorodnega: istorodnost prebivalstva / knjiž. istorodnost pojavov / istorodnost izbranih motivov enakovrstnost, enakost
  9.      istosmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost istosmernega: istosmernost vetra / istosmernost delovanja
  10.      ístost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari // identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila ◊ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; jur. ugotoviti istost osebe identičnost
  11.      ístotakó  prisl. (-ọ̑) zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed
  12.      ístotàm  prisl. (-) zastar. prav tam, ravno tam: spis je bil objavljen istotam
  13.      istovétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo
  14.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi
  15.      istovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma
  16.      istriján  -a m () gonič s kratko ali resasto dlako; istrijanec
  17.      istrijánec  -nca m () 1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec 2. istran: naročiti liter istrijanca
  18.      ístrski  -a -o prid. () nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo
  19.      íšias  -a m () vnetje bedrnega živca: imeti, zdraviti išias; prim. ishias
  20.      iškarijótski  -a -o prid. (ọ̑) slabš. izdajalski, ovaduški: iškarijotsko dejanje / odhajal je z iškarijotskimi koraki
  21.      ítak  in ìtak prisl. (; ) 1. navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je že znano brez nadaljnjih podatkov; tako in tako: toča je uničila že itak revne posevke // v vezniški rabi za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: ostani še, vlak si itak zamudil / ne bom je predstavljal, saj jo itak poznate 2. zastar., v vezniški rabi kljub temu, vendar: bila je bogata, itak ni mogla dobiti ženina
  22.      italianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem
  23.      italianístika  -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike
  24.      italianizácija  -e ž (á) glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen
  25.      italijanáš  -a m (á) slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji ◊ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji

   21.990 22.015 22.040 22.065 22.090 22.115 22.140 22.165 22.190 22.215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA