Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (21.215-21.239)



  1.      hleváriti  -im nedov.) knjiž. opravljati hlevska dela: vse življenje je hlevaril
  2.      hlévec  -vca m (ẹ̄) hlevček: če bi imel ovčko, bi ji napravil hlevec
  3.      hléven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska
  4.      hlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu
  5.      hlíd  -a m () star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino
  6.      hlidéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. rahlo pihati, pihljati: lahen veter je hlidel iz gozda
  7.      hlímba  -e ž () knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe
  8.      hlíniti  -im nedov.) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost
  9.      hlínjenost  -i ž () lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja
  10.      hlíp  -a m () zastar. zrak: v gorah je čist hlip
  11.      hlípati  -am tudi -ljem nedov. () sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok
  12.      hlípniti  -em dov.) sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati ∙ ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo
  13.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov.; ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom
  14.      hlód  -a m (ọ̑) 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
  15.      hlódar  in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les
  16.      hlódec  -dca m (ọ̑) manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci
  17.      hlòp  medm. () posnema glas udarca, zamaha: hlop, zaloputne vrata
  18.      hm  [hǝ̀m in h] medm. (ǝ̏; ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
  19.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
  20.      hmeljárna  -e ž () stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno
  21.      hmeljárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja: uveljavitev kooperacije v hmeljarstvu
  22.      hméljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina
  23.      hméljevka  -e ž (ẹ̄) drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte: ostriti, postavljati hmeljevke; zložiti hmeljevke v piramido; bila je suha in dolga kot hmeljevka
  24.      hmeljíšče  -a s (í) zemljišče, njiva, na kateri raste hmelj: povečali so skupno površino hmeljišč / škropljenje hmeljišč
  25.      hmeljník  -a m (í) njiva, na kateri raste hmelj: hodila sta med hmeljniki in sadovnjaki; obdelovanje hmeljnika

   21.090 21.115 21.140 21.165 21.190 21.215 21.240 21.265 21.290 21.315  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA