Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (21.090-21.114) 
- hiperboloíd -a m (ȋ) geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi ♪
- hípercivilizácija -e ž (ȋ-á) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita civilizacija: hipercivilizacija zahodnega sveta ♪
- hiperestezíja -e ž (ȋ) med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože ♪
- híperkrítičen -čna -o prid. (ȋ-í) pretirano kritičen: hiperkritičen človek / hiperkritično stališče ♪
- hipermangán -a m (ȃ) temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana // pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom ♪
- hípermodêren -rna -o prid. (ȋ-é ȋ-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja ♪
- hiperplazíja -e ž (ȋ) med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani ♪
- híperpopulácija -e ž (ȋ-á) prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije ♪
- hipertóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertonijo: hipertonični pulz / hipertonično mišičje ♦ biol. hipertonična raztopina raztopina, ki ima večji osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane ♪
- hipertoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije // bolezensko povečanje napona mišičja ♪
- hipertrófičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertrofijo: hipertrofičen organ; hipertrofično srce / hipertrofična volja pretirano velika ♪
- hipertrofíja -e ž (ȋ) 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti ♪
- hípervitaminóza -e ž (ȋ-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov ♪
- hípi tudi híppy -ja [hipi] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev ♪
- hipnotizêr -ja m (ȇ) kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer ♪
- hipnóza -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke ♪
- hipo... ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit ♪
- hipocénter tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
- hipocikloída -e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga ♪
- hipofíza -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma ♪
- hipohónder -dra m (ọ́) med. kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder ♪
- hipohóndrski -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje ♪
- hipokávst -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom ♪
- hipokrítski -a -o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati ♪
- hiponím -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katera jo pojmovno, pomensko vsebuje: hrast je hiponim od besede drevo ♪
20.965 20.990 21.015 21.040 21.065 21.090 21.115 21.140 21.165 21.190 
