Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (20.890-20.914) 
- havaríja -e ž (ȋ) poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo ♦ jur. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor ♪
- hávba -e ž (ȃ) 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega ♪
- hávbica -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
- hávbičen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija ♪
- hávelok -a m (ȃ) nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku ♪
- havstórij -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ ♪
- hazárd -a m (ȃ) igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard ♪
- hazárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev ♪
- hazardêr -ja m (ȇ) kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder ♪
- hazardêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika ♪
- hazardíst -a m (ȋ) hazarder: strasten hazardist ♪
- hazéna -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
- hazenášica -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
- hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v
gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
- hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
- héc -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
- hedonízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
- hedónski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- hegemoníst -a m (ȋ) pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju ♪
- héglovski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem ♪
- hehé in hehè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe ♪
- hehetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) heheta: hehetav človek ♪
20.765 20.790 20.815 20.840 20.865 20.890 20.915 20.940 20.965 20.990