Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (20.801-20.825)


  1.      h  [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba ♪
  2.      há  in hà medm. (ȃ; ȁ) 1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal 2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil 3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš? ♪
  3.      haaški  -a -o [háš-] prid. (ȃ) nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami ♪
  4.      habát  -a m (ȃ) bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat ♪
  5.      habilitácija  -e ž (á) 1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo // pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija 2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok ♪
  6.      habilitacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod ♪
  7.      habína  -e ž (ȋ) nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov) ♪
  8.      hábit  -a m (ȃ) redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit; nuna v habitu // slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit ♪
  9.      habituálen  -lna -o prid. (ȃ) med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba // jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec ♪
  10.      hábitus  -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ◊ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa ♪
  11.      habníti  in hábniti -em dov. (ȋ á ā) nar. zahodno suniti, dregniti: s komolcem je habnila moža pod rebra ♪
  12.      hacálo  -a s (á) ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved! ♪
  13.      hacáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi ♪
  14.      hád  -a m (ȃ) v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje ♪
  15.      hahá  in hahà medm. (ȃ; ȁ) 1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas 2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo ♪
  16.      hahljáti  -ám nedov. (á ȃ) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh ♪
  17.      hahljávec  -vca m (ȃ) kdor se (rad) hahlja ♪
  18.      hàj  medm. (ȁ) 1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples 2. izraža opozorilo: haj, pridi ven ♪
  19.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki ♪
  20.      hàjdi  in hàjd -te medm. (ȁ) pog. hitro!, pojdi!: opravil si, zdaj pa - hajdi! hajdi, gremo! ♪
  21.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka ♪
  22.      hajdúštvo  -a s (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo 2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva ♪
  23.      hají hajó  medm. (ȋ-ọ̑) izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je! ♪
  24.      hájka  -e ž (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko ♪
  25.      hájlati  -am nedov. (ȃ) pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico ♪

   20.676 20.701 20.726 20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA