Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (201-225)



  1.      radosúmen  -mna -o prid.) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden
  2.      radovánje  -a s () glagolnik od radovati: radovanje je bilo kratko; otroško radovanje
  3.      radováti  -újem nedov.) knjiž. veseliti, osrečevati: prijazne besede ga radujejo; pridni otroci radujejo starše radováti se veseliti se: radovati se nagrade, obiska radujóč -a -e: radujoča se srečanja, je veselo prepevala; lepa, radujoča knjiga
  4.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu
  5.      radovéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., ekspr. radovedno spraševati: soseda je radovedila, zakaj nas ni nikoli doma / vaščani so radovedili skozi okna, ko so peljali ujetnike radovedno gledali
  6.      radovédje  -a s (ẹ̑) knjiž., redko radovednost: obšlo ga je radovedje
  7.      radovédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. radoveden človek: radovedneži so se zbirali okoli novega avtomobila; miličniki so odganjali radovedneže / mali radovednež radoveden otrok
  8.      radovédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. radovedna ženska: radovednice so se zbrale okrog predavatelja / rad se je pogovarjal z malo radovednico
  9.      radovédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju
  10.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
  11.      radovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko lahkoveren: s svojimi obljubami je goljufal radoverne ljudi
  12.      radovóljec  -jca m (ọ̑) star. prostovoljec: radovoljci so šli prvi v napad; polk radovoljcev / radovoljci so šli v gozd pripravljat drva
  13.      radovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim
  14.      radoznàl  -ála -o [a] prid. ( ā) knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi radoználo prisl.: radoznalo se ozirati
  15.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju
  16.      radožív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti
  17.      radožívec  -vca m () knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec
  18.      radožívka  -e ž () knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica
  19.      radožívost  -i ž (í) knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo
  20.      dža  -e in -a m () v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže; maharadže in radže
  21.      rafál  -a m () skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj ◊ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih
  22.      rafálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rafal: rafalno streljanje ◊ meteor. rafalni veter veter, ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih
  23.      raffinement  gl. rafinma
  24.      fija  -e ž (á) 1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij 2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije // izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo
  25.      rafinácija  -e ž (á) rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA