Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (20.090-20.114)



  1.      glósa  -e ž (ọ̑) 1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami 2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revialnem tisku 3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa
  2.      glosár  -ja tudi glosárij -a m (á) 1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu: razprava s komentarjem in glosarjem 2. slovar, navadno starejši
  3.      glosátor  -ja m () kdor piše glose: opombe neznanega glosatorja / ne moremo soglašati z nekaterimi glosatorji polemike; bil je najboljši glosator šahovskih partij ♦ jur. razlagalec rimskega prava z glosami v 12. in 13. stoletju
  4.      glosátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na glosatorje: glosatorski zapiski neposrednih vtisov po branju; glosatorske opombe
  5.      glóta  -e ž (ọ̑) star. ljudstvo, množica: strahopetna glota ◊ bot. trava s kratkopecljatimi, posamič stoječimi klaski, Brachypodium
  6.      glúh  -a -o stil.prid. ( ú) 1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / šola za gluho mladino / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro 2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam 3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem // knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih // ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina 4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top 5. redko neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino 6. redko prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitnapog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričatičeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge glúho prisl.: gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali glúhi -a -o sam.: zavod za gluhe
  7.      gluhonémka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko gluhonema ženska: gluhonemke so naučili pisati in brati
  8.      glukóza  -e ž (ọ̑) kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi, grozdni sladkor: pomanjkanje glukoze v krvi; koncentrirana raztopina glukoze
  9.      glúma  -e ž (ū) zastar. (gledališka) igra, drama: izvirna gluma v enem dejanju / napisal je več glum // norčija, burka: vsi so ga imeli radi zavoljo njegovih domislic in glum
  10.      glumáč  -a m (á) 1. star. artist, komedijant: otroci so navdušeno pripovedovali o umetnijah glumačev // zastar. (gledališki) igralec: slovit glumač 2. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: to je nekakšen pustolovski glumač, ki dela videz modrijana / kot psovka lažeš, glumač
  11.      glumáček  -čka m (á) manjšalnica od glumač: glumaček jih je skušal kratkočasiti
  12.      glumáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na glumače: glumaška prireditev / sit je njegovih puhlih, glumaških fraz / v vas so se pripeljali glumaški vozovi
  13.      glúmec  -mca m () zastar. (gledališki) igralec: glumci so nastopili pred polno dvorano // artist, komedijant: bil je glumec v cirkusu
  14.      glúmiti  -im nedov.) 1. zastar. igrati (v gledališču): znala je dobro peti in glumiti; glumiti majhno vlogo / otroci so glumili vojake so se igrali 2. ekspr. kazati se drugačnega, kot biti v resnici, pretvarjati se: prepričan je bil, da ta človek glumi / glumiti cinika / svojo žalost je le glumil
  15.      glúp  -a -o prid. ( ú) zastar. neumen, nespameten: bil je glup; glupa ženska / imela ga je za glupega filistra / glup nasmeh; glupe gosposke šege glúpo prisl.: glupo vprašati
  16.      glúpec  -pca m () star. neumen, nespameten človek: to je pravi glupec
  17.      glúšec  -šca m () gluh človek: pozabil je, da govori glušcu; slepci in glušci // ekspr. kdor česa noče slišati, razumeti: vse življenje je govoril glušcem / kot psovka ali ne slišite, glušci ◊ bot. njivski plevel, podoben ovsu, Avena fatua
  18.      glušílec  -lca [c in lc] m () teh. glušnik: zaradi močnih pokov so imeli na ušesih glušilce; montirati glušilec na motorno kolo
  19.      glušílen  -lna -o prid. () ki gluši, duši: glušilna naprava
  20.      glušíti  -ím nedov. ( í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje strojev / bobnenje slapa mu je glušilo ušesa glušèč -éča -e: glušeč hrup strojev; glušeče lajanje in cviljenje
  21.      glušník  tudi glúšnik -a m (í; ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih
  22.      glutín  -a m () kem. očiščena, v vodi topna lepljiva beljakovina, pridobljena z ekstrakcijo iz kosti
  23.      gmájna  -e ž () 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo
  24.      gmájnski  -a -o prid. () nanašajoč se na gmajno: gmajnsko grmičevje / gmajnska pravica do gmajne / ekspr. saj bajta ni gmajnska, ampak moja skupna
  25.      gmôta  -e ž (ó) 1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto // kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine 2. redko snov, materija, masa: plastična gmota ◊ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; muz. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi

   19.965 19.990 20.015 20.040 20.065 20.090 20.115 20.140 20.165 20.190  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA