Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (19.740-19.764)



  1.      galvanoskóp  tudi galvanoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) fiz., nekdaj priprava za zaznavanje električnega toka
  2.      galvanostegíja  -e ž () teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije
  3.      galvánski  -a -o prid. () 1. elektr. nanašajoč se na pretvarjanje kemične energije v električno: galvanski tok / galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; galvanska baterija priprava (z več členi) za pretvarjanje kemične energije v električno 2. teh. nanašajoč se na galvaniziranje: galvansko kromanje / galvanska prevleka
  4.      gáma  -e ž, tudi neskl. (ā) tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ] gáma neskl. pril. tretji po vrsti: stranica nasproti kota gama ◊ fiz. žarki gama in gama žarki elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi; metal. železo gama in gama železo železo, ki nastane pri segrevanju železa alfa
  5.      gamáša  -e ž () nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše
  6.      gambít  -a m () šah. otvoritev igre, pri kateri se žrtvuje manj pomembna figura: sprejeti, odkloniti gambit / damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta; kraljev gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje kmeta
  7.      gámbovec  -vca m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti gambovce za zimo
  8.      gambúzija  -e ž (ú) zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis: gojiti gambuzije
  9.      gametofít  -a m () bot. spolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom, spolni rod: gametofit in sporofit
  10.      gáms  in gàms gámsa m (ā á; á) zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi: streljati gamse; prsk, žvižg gamsa; trop gamsov; skače kot gams // samec te živali: gams stražar je zabrlizgal
  11.      gamsíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer so gamsi
  12.      gámsji  -a -e () pridevnik od gams: gamsji naraščaj; gamsja kri
  13.      gámsov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / žarg. gamsova brada gamsov čoplov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
  14.      gamsovína  in gámsovina -e ž (í; á) 1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino 2. gamsova koža: mehka gamsovina
  15.      gangréna  -e ž (ẹ̑) med. odmiranje tkiva z gnitjem: zdraviti gangreno; bacili gangrene
  16.      gangrenózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gangreno: gangrenozna rana; gangrenozna pljuča
  17.      gángster  -ja m (á) zlasti v ameriškem okolju pripadnik organizirane zločinske ali tihotapske tolpe: gangsterji so oropali banko; tolpa gangsterjev; pren. politični gangster
  18.      gángsterstvo  -a s (á) zlasti v ameriškem okolju pojavljanje gangsterjev in njihova dejavnost: zatirati gangsterstvo; pren. politično gangsterstvo
  19.      ganiméd  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. mlad, lep strežnik, točaj: stregla sta dva livrirana ganimeda
  20.      ganíti  in gániti -em dov. ( á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne ganeekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno
  21.      gánjenost  -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
  22.      ganljív  -a -o prid. ( í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest ganljívo prisl.: ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti
  23.      ganljívka  -e ž () publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino: drama je navadna ganljivka; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko; socialna ganljivka
  24.      gántar  -ja m (á) nar. vzhodno lesena podloga za sode v kleti; lega: hrastovi gantarji
  25.      gárda  -e ž () 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njejzgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde

   19.615 19.640 19.665 19.690 19.715 19.740 19.765 19.790 19.815 19.840  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA