Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (19.676-19.700) 
- gábez -a m (ȃ) bot. dlakava rastlina z jajčastimi listi in bledo rumenimi ali rdečimi cveti, Symphytum: gomoljasti gabez ♪
- gábiti se -im se nedov. (á ȃ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gabi / hinavstvo se mu v dno duše gabi ♪
- gabríca -e ž (í) plodovi gabra: nabirati žir in gabrico / gabrica je dobro obrodila ♪
- gábrnat -a -o prid. (ȃ) redko hrapav, raskav: gabrnata bombaževina ♪
- gábrovec -vca m (á) bot. nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia ♪
- gabrovína tudi gábrovina -e ž (í; á) gabrov les: kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino gabrovim drevjem ♪
- gábrovje -a s (á) gabrov gozd: pot se je vila po gabrovju / tu in tam je raslo krivenčasto gabrovje gabrovo drevje ♪
- gáča -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo ♪
- gáčast -a -o prid. (ā) navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo ♪
- gáčenje -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje ♪
- gáčiti -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
- gàd gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
- gádina -e ž (ā) luknja, kraj, kjer so gadje: z mahom porasle gadine ♪
- gádnjak -a m (ȃ) bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa ♪
- gádovec -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
- gádovina -e ž (á) luknja, kraj, kjer so gadje: iskati gadovine ♪
- gádovnat -a -o prid. (á) redko poln gadov, kač: gadovnati kraji ♪
- gága -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov ♪
- gáganje -a s (ā) glagolnik od gagati: gaganje rac / dovolj je tega nesmiselnega gaganja ♪
- gagát -a m (ȃ) petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti: okraski iz slonove kosti in gagata ♪
- gagáten -tna -o prid. (ȃ) 1. petr. ki je iz gagata: gagatni okrasek 2. črn in bleščeč se kot gagat: gagatne zenice so se ji lesketale ♪
- gágati -am nedov. (ā) 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih // zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile ♪
- gágica -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi ♪
- gagljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo gagati: gosi gagljajo ♪
- gágniti -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom ga: gos je jezno gagnila // oglasiti se z neartikuliranim glasom: gluhonemi je v grozi pošastno gagnil / nizko še gagniti ni utegnil, takoj je bilo po njem oglasiti se, spregovoriti 2. nizko umreti: do takrat lahko že vsi gagnemo / gagnil bom od žeje ♪
19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751 19.776 
