Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (19.565-19.589) 
- frenétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. buren, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje // divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje frenétično prisl.: frenetično vzklikati ♪
- frenolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na frenologijo: frenološke teorije / frenološka raziskovanja ♪
- fréon in freón -a m (ẹ̑; ọ̑) kem. negorljiv, nestrupen plin za hladilne naprave, ki se lahko utekočini ♪
- fréska -e ž (ẹ̑) 1. um. slika, narejena na svež omet: restavrirati, zaščititi freske; obok je poslikan s freskami 2. slika na omet sploh: steno je krasila velika freska; renesančne freske; pren. njegov roman je zgodovinska freska iz življenja balkanskih Slovanov ♪
- freskántstvo -a s (ā) um. umetnost, ki se ukvarja s slikanjem fresk: najlepša dela bizantinskega freskantstva; razvoj freskantstva na Slovenskem ♪
- freudízem -zma [frojd-] m (ȋ) teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo ♪
- fréza -e ž (ẹ̄) agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju; prekopalnik: uporaba freze v sadovnjakih ♪
- frezálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na frezanje: opraviti frezalna dela / frezalni stroj; frezalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik ♪
- frézija -e ž (ẹ́) vrtn. v toplih krajih rastoča cvetlica z raznobarvnimi, trobentastimi in lepo dišečimi cveti: šopek dišečih rumenih frezij ♪
- frfoléti -ím nedov. (ẹ́ í) frleti: nad travnikom frfolijo metulji / oveneli listi so frfoleli po zraku / pisan trak ji je frfolel v kitah ♪
- frfòt -ôta m (ȍ ó) šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: jerebice so se dvignile z glasnim frfotom; frfot ptic / frfot zastave plapolanje, vihranje ♪
- frfotánje -a s (ȃ) glagolnik od frfotati: opazoval je frfotanje obstreljenega kragulja / frfotanje metulja s cveta na cvet / mladostno frfotanje dekleta se bo kmalu uneslo // šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišalo se je frfotanje ptic / žvižganje krogel in frfotanje min ♪
- frfotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila ♪
- frfotàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave ♪
- frfôtniti -em dov. (ó ȏ) hitro, slišno zamahniti s perutmi: obstreljeni kragulj je še nekajkrat frfotnil, nato pa obmiroval ♪
- frfrú -ja m (ȗ) pog. na čelo počesani, kratko pristriženi lasje; frufru: ima frfru ♪
- frígijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
- frikatíva -e ž (ȋ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik ♪
- frís -a m (ȋ) nižje pog., nav. slabš. obraz: prav grd fris ima ♪
- fritéza -e ž (ẹ̑) električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja, cvrtnik: domače in uvožene friteze ♪
- frivólen -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. lahkomiseln, neresen, objesten: frivolen ton govorjenja; frivolne pesmi / frivolen ljubimec / frivolna izvedba dela lahkotna, igriva // ekspr. nesramen, opolzek: frivolni dovtipi; frivolno opisovanje zunanjosti frivólno prisl.: frivolno govoriti ♪
- fríz -a m (ȋ) arhit. 1. del antičnega templja med arhitravom in zatrepom, navadno plastično okrašen in obarvan: partenonski friz 2. vodoraven, plastično ali slikarsko okrašen pas, ki zaključuje ali poživlja zlasti stene: figuralen, pozlačen friz; fasade s stebri, zidci in frizi; dvorana s frizom z zgodovinskimi prizori ♪
- fríza -e ž (ȋ) les. parketna deščica, parketnica: bukove, hrastove frize ♪
- frizêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s friziranjem: izučil se je za frizerja; gledališki frizer; frizer za moške, ženske / iti k frizerju; bil je pri frizerju ♪
- frizêrka -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja s friziranjem: frizerka ji je naredila frizuro / ekspr. cela frizerka je ♪
19.440 19.465 19.490 19.515 19.540 19.565 19.590 19.615 19.640 19.665