Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (18.765-18.789)


  1.      enakoveljávnost  -i ž (á) enakovrednost: enakoveljavnost šolskih predmetov / enakopravnost in enakoveljavnost vseh stanov ♪
  2.      enakovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) po vrednosti enak drugemu: prevod ni enakovreden izvirniku; vidva sta si enakovredna; nogometna igra je bila enakovredna le prvih petnajst minut; ta šola je enakovredna z drugimi strokovnimi šolami; soseda ima za sebi enakovrednega / križišče enakovrednih cest cest iste kategorije enakovrédno prisl.: na turnirju sta se prvo polovico kola borila enakovredno; sam.: vrni mi to ali pa mi daj kaj enakovrednega ♪
  3.      enakovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost enakovrednega: enakovrednost prevoda in izvirnika / prizadeta je bila njegova zavest človeške enakovrednosti; načelo nacionalne enakovrednosti in enakopravnosti ♪
  4.      enakovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki je enake vrste: enakovrstni deli celote; enakovrstna struktura; enakovrstno sadje ♪
  5.      enákšen  -šna -o prid. (ā) redko enak: razdeliti na enakšne dele / ljudje enakšnih nazorov / dobiti enakšen vtis; iz enakšnih razlogov ♪
  6.      éncijan  in enciján -a m (ẹ̑; ȃ) 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana ♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik // tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana ♪
  7.      éncijanov  in encijánov -a -o prid. (ẹ̑; ȃ) nanašajoč se na encijan: encijanov cvet; encijanova korenika / encijanova tinktura; encijanovo žganje ♪
  8.      encíklika  -e ž (í) rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica: izdati encikliko; enciklika Janeza XXIII. ♪
  9.      enciklopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek ♪
  10.      enciklopedíja  -e ž (ȋ) knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti: sestavljati enciklopedijo; enciklopedija v petnajstih knjigah / glasbena, medicinska, vojna enciklopedija; splošna enciklopedija ∙ ekspr. on je prava, živa enciklopedija je zelo razgledan, načitan ♪
  11.      enciklopedíst  -a m (ȋ) 1. vsak od sestavljavcev velike francoske enciklopedije v 18. stoletju: ideje francoskih enciklopedistov; enciklopedist D'Alembert 2. ekspr. enciklopedično izobražen človek: bil je izredno razgledan, pravi enciklopedist ♪
  12.      enciklopedízem  -zma m (ȋ) 1. nazori francoskih enciklopedistov: duh enciklopedizma 2. ped. težnja, da si učenci pridobijo čim širše, čeprav nepoglobljeno znanje: didaktični enciklopedizem; pretiran šolski enciklopedizem ♪
  13.      endém  -a m (ẹ̑) biol. endemit: med rastlinami v naših gorah je precej endemov ♪
  14.      endémen  -mna -o prid. (ẹ̑) biol. omejen na določen kraj, določeno področje: endemne živalske vrste ♪
  15.      endémičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. omejen na določen kraj, določeno področje: endemične bolezni; endemična favna, flora; endemična hudodelstva ♪
  16.      endemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje ♪
  17.      endemít  -a m (ȋ) biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič ♪
  18.      endívija  -e ž (í) jesenska solata s trdimi listi: saditi endivijo; zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve ♪
  19.      endo...  ali éndo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje notranjosti: endogamija, endokarditis, endoparazit ♪
  20.      endogamíja  -e ž (ȋ) sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti ♪
  21.      endogén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki deluje od znotraj, notranji: endogeni faktorji nastanka bolezni; človeka oblikujejo endogeni in eksogeni vplivi; endogeni vzroki hudodelstvenosti ♦ geol. endogene sile sile, ki imajo svoj izvor v zemeljski obli ♪
  22.      endokardítis  -a m (ȋ) med. vnetje notranje srčne mrene ♪
  23.      endokrín  -a -o prid. (ȋ) anat., v zvezi endokrina žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo, žleza z notranjim izločanjem ♪
  24.      endoskóp  tudi endoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem ♪
  25.      endoskopíja  -e ž (ȋ) med. preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem: aparat za endoskopijo ♪

   18.640 18.665 18.690 18.715 18.740 18.765 18.790 18.815 18.840 18.865  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA