Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (18.715-18.739)



  1.      emendácija  -e ž (á) lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila: poskusov emendacij je veliko, vendar nobena rešitev ni zadovoljiva
  2.      émentalski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira
  3.      emêritus  -a m () knjiž., kot zapostavljeni pristavek k naslovu kdor kot upokojenec ohranja svoj naslov: biti dekan, profesor emeritus
  4.      emfátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti
  5.      emfáza  -e ž () knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi
  6.      emfitévza  -e ž (ẹ̑) zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup
  7.      emfizém  -a m (ẹ̑) med. 1. povečanje pljuč zaradi bolezenske razširitve pljučnih mehurčkov: kronični emfizem; umrl je za pljučnim emfizemom 2. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom: podkožni emfizem
  8.      eminénca  -e ž (ẹ̑) 1. s svojilnim zaimkom naslov za kardinala: njegova eminenca kardinal / kot nagovor vaša eminenca / obisk pri eminenci kardinalu 2. knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan človek: velja za drugo eminenco nemške literature 3. ekspr., v zvezi siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
  9.      eminénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen: eminenten voditelj; eminenten znanstvenik // ki po pomembnosti presega stvari svoje vrste: ustanova opravlja eminentno kulturno nalogo; to vprašanje je za razpravo eminentne važnosti eminéntno prisl.: taka gostovanja eminentno prispevajo k zbliževanju med narodi; to je naša eminentno znanstvena publikacija
  10.      émir  -ja in -a in emír -ja in -a m (ẹ̑; ) v arabskem okolju visok plemič, knez
  11.      emisíja  -e ž () 1. fin., navadno z rodilnikom dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja: vlada je napovedala emisijo državnih obveznic; emisija bankovcev, denarja; emisija znamk // količina naenkrat izdanega denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic: kreditirati iz dodatne emisije; potreba po novih emisijah denarja; lanska emisija znamk vsebuje tudi serijo z žuželkami 2. fiz. oddajanje valov, delcev, sevanje: emisija radijske antene / emisija svetlobe / termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin 3. knjiž. (radijska, televizijska) oddaja: gledalci obalnih krajev so lahko takrat gledali le tuje emisije; ukinili so vse govorne emisije / radijska, televizijska emisija
  12.      emisíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emisijo: emisijski posel / emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; emisijska banka banka, pooblaščena za izdajanje denarja / letni emisijski načrt poštne direkcije ♦ fiz. emisijski spektrum atoma spektrum svetlobe, ki jo oddajajo atomi v razredčenih plinih; num. emisijski znak znak na kovancu ali bankovcu, značilen za določeno izdajo
  13.      emítor  -ja m () elektr. elektroda v tranzistorju, ki oddaja elektrone
  14.      emocionálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik ◊ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjem emocionálno prisl.: biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje
  15.      empír  -a m () klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije: mestno središče je grajeno v stilu empira in neoklasicizma / soba v empiru opremljena s pohištvom v tem slogu // doba tega sloga: stavbe iz empira
  16.      empíričen  -čna -o prid. (í) ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustven: empirična metoda; priti do česa po empirični poti; teoretične in empirične vede; empirično raziskovanje, znanje ◊ filoz. empirična filozofija; kem. empirična formula formula, ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; lingv. empirični sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje; izkustveni sedanjik empírično prisl.: empirično dobljeni izsledki; empirično ugotoviti
  17.      empiríja  -e ž () spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo // spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
  18.      empírik  -a m (í) 1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo: teoretiki in empiriki 2. kdor se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: kmet je empirik 3. filoz. empirist: čist empirik
  19.      empiríst  -a m () filoz. predstavnik empirizma: bil je eden prvih empiristov; skrajni empiristi
  20.      empírski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na empir: empirski slog / empirski stol; empirska obleka, palača, ura
  21.      ému  tudi emú -ja m (ẹ̑; ) zool. velika ptica, ki živi v Avstraliji, Dromaeus novaehollandiae
  22.      emulgátor  -ja m () kem. snov, ki povzroča, pospešuje nastanek emulzije: dodati emulgator; emulgator za konzerviranje sadnih sokov
  23.      emúlzija  in emulzíja -e ž (ú; ) 1. zmes tekočine in zelo drobnih kapljic kake druge, v njej netopne tekočine: napraviti emulzijo; gosta, oljna emulzija / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest / namazati tla z emulzijo s tekočim loščilom / emulzija maščobe v vodi ♦ agr. mesna emulzija zmes drobno sesekljanega mesa in maščobe za hrenovke, safalade 2. fot. za svetlobo občutljiva plast na filmu, fotografski plošči ali fotografskem papirju: barvna, finozrnata emulzija; občutljivost emulzije
  24.      emulzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na emulzijo: emulzijska sposobnost emulgatorja / emulzijska plast na filmu; emulzijska stran filma stran filmskega traku, ki je prevlečena z emulzijo
  25.      èn  êna -o stil.štev., sam. êden [dǝn] ( é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrganaekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi

   18.590 18.615 18.640 18.665 18.690 18.715 18.740 18.765 18.790 18.815  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA