Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (18.540-18.564)



  1.      ekspeditíven  -vna -o prid. () sposoben hitro, spretno opraviti kaj: zelo je ekspeditiven; ekspeditivna uprava / ekspeditivno poslovanje ekspeditívno prisl.: vprašanje učbenikov bi bilo treba reševati bolj ekspeditivno
  2.      ekspeditívnost  -i ž () sposobnost za hitro, spretno opravljanje česa: povečati ekspeditivnost; ekspeditivnost odbora; ekspeditivnost pri delu
  3.      ekspedítor  -ja m () uslužbenec, ki opravlja delo v ekspeditu, odpravnik: razpisati delovno mesto ekspeditorja in skladiščnika; ekspeditor pošte
  4.      ekspedítorica  -e ž () v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti: prakticirala je za ekspeditorico
  5.      ekspenzár  -ja m (ā) jur. honorar odvetniku za pravno zastopstvo in s tem povezani administrativni stroški: ekspenzar je bil tako visok, da ga je komaj plačal
  6.      eksperimènt  -ênta m ( é) znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente; z eksperimentom dokazati; fizikalni, kemični eksperiment; psihološki eksperiment / eksperiment z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // publ., nav. slabš. poskusno uvajanje novih načinov, metod: eksperimenti v gospodarstvu / filmski eksperiment
  7.      eksperimentálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče ◊ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati
  8.      eksperimentátor  -ja m () kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator
  9.      ekspêrt  -a m () strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
  10.      ekspertíza  -e ž () knjiž. izvedensko mnenje, poročilo: izdelati ekspertizo za obnovo umetnostnega spomenika; objaviti ekspertizo znanstvenikov o atomskih poskusih // izvedensko proučevanje kake stvari: opraviti grafološko, kriminološko ekspertizo; poslati v ekspertizo
  11.      eksplícite  prisl. () knjiž. vsebovano in tudi izraženo: avtor romana eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / to sem eksplicite poudaril izrecno
  12.      eksplicíten  -tna -o prid. () knjiž. jasen, nedvoumen, pojasnjen: ekspliciten izraz; razlagati v eksplicitni obliki ♦ mat. eksplicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe eksplicítno prisl.: problem je postavljen zelo eksplicitno
  13.      eksplikácija  -e ž (á) knjiž. razlaga, pojasnitev: natančna, vsebinska eksplikacija; eksplikacija urbanistične problematike
  14.      eksplikatíven  -vna -o prid. () knjiž. razlagalen, pojasnjevalen: eksplikativno stališče / eksplikativne vede
  15.      eksploatácija  -e ž (á) 1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje: kapitalistična eksploatacija delavcev; kolonialna eksploatacija; eksploatacija in zatiranje 2. uporabljanje česa v gospodarske namene: eksploatacija gozdov, rudnikov / eksploatacija vodne sile / publ. eksploatacija vozil, železnic
  16.      eksploatacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksploatacijo: eksploatacijski nameni / eksploatacijska cona rudnika / publ. eksploatacijski stroški pri majhni ladji stroški uporabe
  17.      eksploatátor  -ja m () kdor eksploatira, izkoriščevalec: eksploatator tuje delovne sile; oblast eksploatatorjev / publ. eksploatatorji motornih vozil uporabniki
  18.      eksploatátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema
  19.      eksplozíja  tudi eksplózija -e ž (; ọ́) 1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe // pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije ∙ ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada 2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija 3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih
  20.      eksplozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksplozijistrojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motor eksplozíjsko prisl.: eksplozijsko varna izvedba aparatov
  21.      eksplozív  -a m () eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje, razstrelivo: napolniti rov z eksplozivom; velika rušilna moč eksploziva / eksploziv za atomsko bombo
  22.      eksplozíva  -e ž () lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo; zapornik
  23.      eksplozíven  -vna -o prid. () 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven ♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj
  24.      eksplozívnost  -i ž () lastnost, značilnost eksplozivnega: eksplozivnost plinov / ekspr. zaradi njegove eksplozivnosti so se ga vsi izogibali
  25.      eksponát  -a m () predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet: poslati eksponate za razstavo; muzejski, sejemski eksponat; sestaviti katalog stalnih eksponatov v galeriji

   18.415 18.440 18.465 18.490 18.515 18.540 18.565 18.590 18.615 18.640  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA