Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (17.840-17.864)


  1.      dríbler  in dríblar -ja m (ȋ) žarg., šport. kdor preigrava, dribla: bil je najboljši dribler v moštvu ♪
  2.      dríbling  -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
  3.      dríčast  -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta ♪
  4.      drìn  in drín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev ♪
  5.      driopítek  -a m (ȋ) antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov ♪
  6.      dríska  -e ž (ȋ) 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna ♪
  7.      driskáč  -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi ♪
  8.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
  9.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
  10.      drístlja  -e ž (ȋ) med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka ♪
  11.      dŕkati  -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
  12.      dŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil ♪
  13.      drkòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. drdranje, ropot: drkot koles ♪
  14.      drlèsk  -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata ♪
  15.      drléskati  -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo ♪
  16.      drléskniti  -em tudi drlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drleskniti z vrati ♪
  17.      drlésniti  -em tudi drlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drlesniti z vrati ♪
  18.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
  19.      drmóžje  -a s (ọ̑) alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje ♪
  20.      dŕn  -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
  21.      dŕnast  -a -o prid. (r̄) alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje ♪
  22.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
  23.      dŕncati  -am nedov. (ȓ) 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami ♪
  24.      dŕnec  -nca m (ȓ) enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja ♪
  25.      drníce  -níc ž mn. (í ȋ) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi ♪

   17.715 17.740 17.765 17.790 17.815 17.840 17.865 17.890 17.915 17.940  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA