Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (17.515-17.539)



  1.      domovánje  -a s () 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu
  2.      domováti  -újem nedov.) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši domuje sreča
  3.      domovína  -e ž (í) 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa ∙ knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino
  4.      domovinoznánski  -a -o () pridevnik od domovinoznanstvo: domovinoznanska razprava
  5.      domovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavilajur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine
  6.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico
  7.      domózgati  -am dov. (ọ̑) knjiž., redko z razmišljanjem priti do česa: ugibal je, kaj je res, a ni domozgal
  8.      domoznánstvo  -a s () raziskovanje, proučevanje ožje domovine: spisi s področja domoznanstva / poučeval je domoznanstvo
  9.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel
  10.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge
  11.      donášati  -am nedov. () raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi
  12.      dónda  -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo
  13.      donedáven  -vna -o prid. (á) publ. ki je bil, obstajal do pred kratkim: problem je obravnavan s stališča donedavnega sistema
  14.      donedávna  in do nedávna prisl. (ā) do pred kratkim: donedavna je bilo podjetje še močno
  15.      donênje  -a s (é) glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel; slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino
  16.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski
  17.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena
  18.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze
  19.      donhuánstvo  tudi donjuánstvo -a [-ha-] s () ekspr. lastnosti ali ravnanje, značilno za donhuane: njegovo donhuanstvo jo je vznemirjalo
  20.      donkihótiti  -im nedov. (ọ̑) knjiž., redko ravnati ali vesti se kot don Kihot: vse življenje je donkihotil
  21.      donkihótstvo  -a s (ọ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno don Kihotovemu: vaše dejanje je donkihotstvo / politično donkihotstvo; uvidel je nesmiselnost svojega donkihotstva
  22.      donòs  -ôsa m ( ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele
  23.      donôsen  -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita
  24.      donosíti  -nósim dov. ( ọ́) nositi plod v telesu do popolne zrelosti: žena je donosila; donositi zdravega otroka / krava donosi; pren., knjiž. misel še ni dozorela, treba jo bo donositi donóšen -a -o: donošen otrok, plod / redko obleka je donošena ponošena, obrabljena
  25.      donôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost donosnega: donosnost kmetijstva; donosnost podjetja / z intenzivnim obdelovanjem se je povečala donosnost zemljišča; donosnost čebelarstva, živinoreje ♦ ekon. donosnost kapitala razmerje med kapitalom in njegovim donosom

   17.390 17.415 17.440 17.465 17.490 17.515 17.540 17.565 17.590 17.615  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA