Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (17.415-17.439)



  1.      dolgorépec  -pca [g] m (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka 2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus
  2.      dolgorépka  -e [g] ž (ẹ̑) zool. 1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk 2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta
  3.      dolgoróčen  -čna -o [g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje
  4.      dolgóst  -i [g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja
  5.      dolgostásen  -sna -o [g] prid. (ā) knjiž., redko vitek, visokorasel: dolgostasno dekle
  6.      dolgósten  -tna -o [g] prid. (ọ̑) star. dolžinski: dolgostna mera
  7.      dolgosúknjež  -a [g] m () ekspr. kdor nosi dolgo suknjo: bradat dolgosuknjež
  8.      dolgovalóven  -vna -o [g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik
  9.      dolgováti  -újem [g] nedov.) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu
  10.      dolgovéčen  -čna -o [g] prid. (ẹ̄) star. dolgotrajen, večen: sovraštvo je bolj dolgovečno kot ljubezen
  11.      dolgóven  -vna -o [g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikovjur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov
  12.      dolgovézen  -zna -o [g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih
  13.      dolgovéziti  -im [g] nedov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripovedovati, obravnavati: fant je nekaj dolgovezil; kaj bi dolgovezil, saj nas ne zanima
  14.      dolgovéznež  -a [g] m (ẹ̑) slabš. kdor zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: kdo bo poslušal tega dolgovezneža
  15.      dolgožív  -a -o [g] prid. ( í) 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop
  16.      dolgožívost  -i [g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine
  17.      dôli  prisl. (ó) 1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju, ant. gori: hiša je ob vodi in doli je vlažno; daleč, globoko doli / s prislovnim določilom kraja: doli v dolini; tam doli pod hribom / vino od tam doli 2. zastar. dol: pridi doli
  18.      dolìč  -íča in dólič -a m ( í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih
  19.      dolína  -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen krajalp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov
  20.      dolínec  -nca m () kdor živi v dolini, v ravnini ali je doma iz doline: dolinci že žanjejo; dolinci in hribovci
  21.      dolínka 2 -e ž (í) redko dolinica: kraške dolinke
  22.      dolínski  -a -o prid. () nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
  23.      dolívek  -vka m () kar se dolije: za razkužila se natančno določi količina dolivka
  24.      dólman  -a m (ọ̑) nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami: temno moder dolman
  25.      dólmen  -a m (ọ̑) arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov

   17.290 17.315 17.340 17.365 17.390 17.415 17.440 17.465 17.490 17.515  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA