Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (17.365-17.389)



  1.      dokumentáričen  -čna -o prid. (á) dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost dokumentárično prisl.: delo dokumentarično prikazuje zgodovinske dogodke
  2.      dokumentaríst  -a m () 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista
  3.      dokumentárnost  -i ž () značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
  4.      dokúp  -a m () glagolnik od dokupiti: posestvo je povečal z dokupom travnika
  5.      dokupíti  in dokúpiti -im dov. ( ú) dodatno, zraven kupiti: blaga si vzel premalo, treba ga bo še dokupiti / ker je bila slaba letina, so morali živež dokupiti ∙ dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan; star. nevesti so dokupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti
  6.      dokupováti  -újem nedov.) dodatno, zraven kupovati: dokupoval je pašnike in njive / sami pridelajo premalo, zato morajo živež dokupovati
  7.      dól  -a [tudi do] m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑) star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg ∙ ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokolifiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina
  8.      dôl  prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju, ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen // v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z izdajalci ● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor — dol pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor — je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
  9.      dolágati  -am nedov. () dajati, polagati zraven: dolagati drva v peč
  10.      dólar  tudi dolár -ja m (ọ̄; ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar ♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev
  11.      dolbílce  -a [b] s () manjšalnica od dolbilo: graversko dolbilce; koničasto dolbilce
  12.      dolbína  -e [b] ž (í) raba peša vdolbina: plitva dolbina; vzbokline in dolbine; dolbina v skali / dolbine za kipe v zidu
  13.      dolbínica  -e [b] ž (í) manjšalnica od dolbina: dolbinice in razpoke v skali
  14.      dolbnják  -a [b] m (á) redko dolbilo: vztrajno je tolkel z batom po dolbnjaku
  15.      dólbsti  dólbem [b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu
  16.      dólce  [-če] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko
  17.      dólek  -lka m (ọ̑) alp. raven ali rahlo nagnjen svet, ki je na eni strani odprt proti še nižji dolini: bivakirali so v dolku
  18.      dolénjec  -jca m (ẹ́) 1. prebivalec spodnjega, dolnjega konca vasi: zbrali so se gorenjci in dolenjci 2. dolenjsko vino: pila sta dolenjca 3. pog. vlak, ki vozi na Dolenjsko: voziti se z dolenjcem
  19.      dólenjka  in dolénjka -e ž (ọ̑; ẹ́) nar. nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže
  20.      dolénjski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Dolenjce ali Dolenjsko: gričevnata dolenjska pokrajina; dolenjske izletniške točke; star. mahniti jo na dolenjsko stran Dolenjsko / dolenjska šegavost; dolenjsko narečje / dolenjsko vino / dolenjski vlak vlak, ki vozi na Dolenjsko
  21.      dolèt  -éta m ( ẹ́) dosega cilja z letom: dolet divjih rac; dolet letala na letališče / na letališču so uredili progo za dolet za pristajanje
  22.      dolétati  -am nedov. (ẹ̑) leteč dosegati cilj: ptice so doletale in odletale / race doletajo
  23.      doletávati  -am nedov. () leteč dosegati cilj: vrane doletavajo in odletavajo; pren. zaslišal je zvonjenje, ki je doletavalo z vetrom
  24.      doletéti  -ím dov., dolêtel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjer koli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo / mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda 2. star. prileteti: z juga so doletele ptice
  25.      doletévati  -am nedov. (ẹ́) nav. 3. os. izraža večkraten nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja: pogosto nas doletevajo težave

   17.240 17.265 17.290 17.315 17.340 17.365 17.390 17.415 17.440 17.465  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA