Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (17.240-17.264) 
- dodajálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj dodaja: dodajalna naprava ♪
- dodájati -am nedov. (ȃ) 1. dajati (k) čemu še kaj: hrani dodajamo začimbe; vinu dodajati vodo / avtor dodaja vire na koncu razprave ♦ čeb. dodajati panjem matice oskrbeti panje z maticami 2. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne mislim dodajati; list še dodaja, da je zmaga pravična; ljudje so ga tolažili in modro dodajali: Saj si imel še srečo ♪
- dodátek -tka m (ȃ) 1. kar se da (k) čemu zraven, povrhu: izboljšati jed z dodatki; kavni dodatek; pecivo z dodatkom cimeta / fant je bil tako lačen, da je šel dvakrat po dodatek ♦ obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo // kar se doda k rednim prejemkom, k plači: prejemati dodatek / otroški dodatek izplačan upravičenim zavarovancem za otroke; položajni dodatek uslužbencem na določenem položaju; terenski dodatek za delo na terenu; varstveni dodatek osebnim in družinskim upokojencem, katerih pokojnine ne dosegajo predpisane višine; ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje 2. kar se da (k) čemu na koncu, pristavek: dodatek k razlagi, k zapisniku ♪
- dodáten -tna -o prid. (ȃ) ki se da (k) čemu zraven, povrhu: dodatni material; dodatni sedeži; dodatna lokomotiva / dodatni pouk, predlog; potrebna je še dodatna razlaga; dodatno vprašanje pri izpitu / honorarno delo mu omogoča dodatne zaslužke dodátno prisl.: dodatno pognojiti, soliti ♪
- dodáti -dám dov., 2. mn. dodáste in dodáte; dodál (á) 1. dati (k) čemu še kaj: dodati testu jajca; dodal je še, kolikor je manjkalo / namesto da bi pritisnil na zavoro, je dodal plin 2. dodatno, zraven povedati: priča doda k prejšnji izpovedi naslednje; dodal je, da kljub vsemu ni izgubil poguma; koliko skrbi mi delaš, je dodala; ne verjemi mu vsega, kar pripoveduje, ker rad kaj iz svojega doda dodán -a -o: v novi izdaji so dodane še štiri pesmi; betonski mešanici dodana voda ♪
- dodekaéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dvanajsterec: izračunati površino dodekaedra ♪
- dodekafoníja -e ž (ȋ) muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji ♪
- dodélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati delo: ko boste dodelali, boste dobili plačo; za danes smo dodelali ∙ ekspr. pri nas si dodelal, lahko greš ne želimo več imeti stikov s teboj 2. izdelati do konca: krojač je dodelal obleko; sliko je že dodelal 3. opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: tkanine je treba po tkanju še dodelati in oplemenititi dodélan -a -o: spis še ni dodelan; napol dodelane obleke; tehnično dodelana skladba ♪
- dodelílnik -a m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu ♪
- dodelítev -tve ž (ȋ) glagolnik od dodeliti: dodelitev stanovanja; dodelitev zemljišča za zidavo nove šole / dodelitev nagrad ♪
- dodelíti -ím dov., dodélil (ȋ í) 1. z odločbo izročiti v uporabo: dodelili so mu novo stanovanje // z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj: otroka je sodišče dodelilo materi 2. star. dati, podeliti: usoda mu ni dodelila sreče ◊ num. dodeliti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu dodeljèn -êna -o: fant je dodeljen drugemu polku; oče je bil dodeljen k motoriziranim oddelkom; s to odločbo nama je bila dodeljena soba ♪
- dodelívec -vca m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu: popraviti dodelivec ♪
- dodeljevánje -a s (ȃ) glagolnik od dodeljevati: dodeljevanje sredstev za znanstvene raziskave; dodeljevanje stanovanj; dodeljevanje zemlje kmetom ♪
- dodeloválnica -e ž (ȃ) tovarniški obrat za opravljanje dokončnih del za lepši videz, boljšo kakovost: dodelovalnica usnja ♪
- dodelováti -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu dela: ali ste že končali? Ne še, a danes dodelujemo / pisatelj je povedal, da dodeluje svojo zadnjo dramo 2. opravljati dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost: po strojenju usnje dodelujejo s kemičnimi in mehanskimi postopki; podjetje blago uvaža, ga dodeluje in prodaja / metodo so dolgo preizkušali, popravljali in dodelovali ♪
- dodévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) zastar. dodajati: ljudske pesmi je popravljal in jim dodeval iz svojega ♪
- dóga 1 -e ž (ọ́) deščica za sestavljanje lesene posode, navadno klana: doge so se razsušile; cepiti, kalati doge; hrastova doga; doge pri čebru, sodu; les za doge ♪
- dóga 2 -e ž (ọ́) velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako: velika doga je stražila vhod / nemška doga ♪
- dogájanje -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno; živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek ♪
- dogájati se -am se nedov. (ā) nav. 3. os. večkrat se zgoditi: v podjetju se dogajajo napake; to se pogosto dogaja v naši industriji / ekspr. v tej igri se nič ne dogaja v njej ni dramatskih konfliktov // izraža obstoj, potek v prostoru in času: ne vem, kaj se dogaja v tej hiši / roman se dogaja v nekem zdravilišču / slutil sem, da se z bratom nekaj hudega dogaja ♪
- dogánjati -am nedov. (ȃ) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: doganjati resnico; doganjati splošne značilnosti pojava doganjajóč -a -e: doganjajoč mislec ♪
- doganljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da dognati: doganljive prvine lirike; ta dejstva so doganljiva // ki je sposoben z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: doganljiv in intuitiven kritik ♪
- doganljívost -i ž (í) knjiž. sposobnost z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: avtorjeva pronicljivost in doganljivost; to delo je sad dolgega študija in doganljivosti ♪
- doglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) videti: jezdeci so izginili iz dogleda; ladja je priplula v dogled; vlak je že na, v dogledu ♪
- doglédati -am dov., dogléj in doglèj dogléjte (ẹ́ ẹ̑) 1. s pogledom doseči: ni mogel dogledati konca ravnine; komaj je dogledal do vrha 2. knjiž. doumeti, dojeti: dogledati globočino človeške bede; dogledati vlogo umetnosti v družbi ♪
17.115 17.140 17.165 17.190 17.215 17.240 17.265 17.290 17.315 17.340