Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (16.265-16.289)


  1.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
  2.      debelínka  -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
  3.      debelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino ♪
  4.      debelítev  -tve ž (ȋ) redko debeljenje: debelitev prašičev / debelitev drevja ♪
  5.      debelíti  -ím nedov. (ȋ í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati ♪
  6.      debeljênje  -a s (é) glagolnik od debeliti se: debeljenje drevja / poskusili so ga zdraviti z debeljenjem ♪
  7.      debélka  -e [tudi u̯k] ž (ẹ̑) nar. belokranjsko koruza ♪
  8.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
  9.      debeloglávost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo ♪
  10.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce ♪
  11.      debelolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz ♪
  12.      debelolíčnež  -a m (ȋ) ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež ♪
  13.      debelolíčnost  -i ž (ȋ) debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost ♪
  14.      debelolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
  15.      debelolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica ♪
  16.      debelóst  -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
  17.      debelúhast  -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave ♪
  18.      débet  -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme ♪
  19.      debílen  -lna -o prid. (ȋ) med. lahno duševno nerazvit: debilen otrok ♪
  20.      debílnost  -i ž (ȋ) med. lažja stopnja duševne nerazvitosti ♪
  21.      deblák  -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje; čoln deblak ♪
  22.      deblàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zelo razvito deblo: deblato drevje ♪
  23.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
  24.      deblokácija  -e ž (á) odprava, opustitev blokade: deblokacija mesta ♦ fin. deblokacija računa ♪
  25.      deblomér  -a m (ẹ̑) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves ♪

   16.140 16.165 16.190 16.215 16.240 16.265 16.290 16.315 16.340 16.365  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA