Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (15.801-15.825)


  1.      číčati  -am nedov. in dov. (ȋ) otr. sedeti: mama, čičala bi rada; čiča na tleh in se igra s kamenčki číčati se dov. sesti: čičaj se ♪
  2.      číčerka  -e ž (ȋ) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi, Cicer arietinum: jedli so bob in čičerko ♪
  3.      číčka  -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., v zvezi čička (in) čačka čačka: težko prebira otroške čičke in čačke / dostavil je svojo čičko čačko / knjiž. prepirajo se za svoje čičke in čačke ♪
  4.      číčkast  -a -o prid. (ȋ) slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta obleka číčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto ♪
  5.      číčkati se  -am se nedov. (ȋ) slabš. lepšati se, lepotičiti se: čička se in ogleduje pred ogledalom; kar naprej bi se čičkala / redko čičkati si obraz ♪
  6.      čífut  -a m (ȋ) slabš. 1. pripadnik židovskega naroda; Žid: kaj ne veš, on je čifut 2. stiskač, oderuh, goljuf: ta čifut bi me rad ogoljufal / kot psovka presneti čifut ♪
  7.      čífutski  -a -o prid. (ȋ) slabš. židovski: umazana čifutska krčma; čifutska sinagoga / značilen čifutski obraz ♪
  8.      čígar  zaim. neskl. (ȋ) izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč ♪
  9.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš? ♪
  10.      číherni  -a -o zaim. (ȋ) zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna ♪
  11.      číkar  -ja m (ȋ) 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji ♪
  12.      číl  -a -o prid. (ȋ í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi? ♪
  13.      čílim  -a m (ȋ) v orientalskem okolju preproga: ogledovali so dragocene čilime in čibuke; živobarvni bosenski čilimi ♪
  14.      čílost  -i ž (í) raba peša krepkost, spočitost, svežost: v sebi čuti novo moč in čilost; mladostna čilost / hvali čilost svojega konja ♪
  15.      čím  in čim prisl. (ȋ) s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd. ♪
  16.      čím  in čim vez. (ȋ) v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje ♪
  17.      čimmànj  in čím mànj in čim mànj prisl. (ȁ; ȋ-ȁ) kar se da malo, kar najmanj: čimmanj razsipaj ♪
  18.      čimpréj  in čím préj in čim préj prisl. (ẹ̑; ȋ-ẹ̑) kar se da hitro, kar najhitreje: glej, da čimprej izgineš; cesto je treba čimprej popraviti; čimprej na zrak! ♪
  19.      čímža  -e ž (ȋ) 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem ♪
  20.      čímžen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čimžo: čimžno barvilo / čimžni preparati ♪
  21.      čín 1 -a m (ȋ) stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin ♪
  22.      čín 2 -a m (ȋ) zastar. dejanje: saj se ne zaveda svojega čina; odgovoren je za vse svoje čine / rad pripoveduje o svojih junaških činih / film v štirih činih ♪
  23.      čìn  medm. (ȉ) posnema glas činel: čin čin, je začela godba // nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin ♪
  24.      činčíla  -e in -a m (ȋ) 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno ♪
  25.      činčílec  -lca m (ȋ) kunec z mehko, svetlo sivo dlako; činčila: razstava činčilcev ♪

   15.676 15.701 15.726 15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA