Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (15.715-15.739)


  1.      čestítka  -e ž (ȋ) nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu: ob opravljenem doktoratu so mu izrekli iskrene čestitke; ves dan je sprejemala čestitke; zahvaliti se za čestitko; nevesto so obsuli s čestitkami // dobre želje, voščilo: državniki so izmenjali novoletne čestitke / ob devetih so v radiu čestitke ♪
  2.      čestítkar  -ja m (ȋ) knjiž. kdor čestita: prvi čestitkarji se že zbirajo ♪
  3.      čèš  [tudi čǝš] prisl. (ȅ; ǝ̏) za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim ● redko priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt ♪
  4.      češárek  -rka m (ā) storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek ♪
  5.      češčèn  -êna -o prid. (ȅ é) 1. rel. deležen češčenja: zelo češčen svetnik / Bog me je uslišal, hvaljeno in češčeno bodi njegovo sveto ime 2. raba peša čaščen: češčen in spoštovan mož ♪
  6.      češčênamaríja  -e in češčêna maríja češčêne maríje ž (é-ȋ) star. molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: moliti češčenamarijo; pet očenašev in češčenamarij ♪
  7.      češčênasimaríja  -e in češčêna si maríja češčêne si maríje ž (é-ȋ) star. zdravamarija, češčenamarija ♪
  8.      češčênje  -a s (é) 1. rel. izkazovanje časti z molitvami ali obredi: češčenje Marije, svetnikov; češčenje križa / angelsko ali angelovo češčenje 2. raba peša čaščenje: pretirano češčenje razuma v racionalizmu ♪
  9.      češeríka  -e ž (í) anat. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih; epifiza ♪
  10.      čéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska sekta, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem ♪
  11.      češljáti  -ám nedov. (á ȃ) razčesavati ali trgati v pramene: češljati ličkanje; pren. vetrovi češljajo ozimna žita ♪
  12.      češljíka  -e ž (í) bot. rastlina s pernato razcepljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Scandix pecten veneris ♪
  13.      češmín  -a m (ȋ) trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode: nabirati češmin; trebiti češmin na pašniku ♪
  14.      češmínje  -a s (ȋ) češminovo grmičevje: pašnike zarašča leščevje in češminje // nar. dolenjsko češmin: mladike češminja ♪
  15.      čéšnja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa ● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka ◊ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi ♪
  16.      čéšnjev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet; češnjeva koščica; češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdeča ♦ zool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi čéšnjevo prisl.: češnjevo rdeče ustnice ♪
  17.      češnjevína  -e ž (í) češnjev les: omara iz češnjevine ♪
  18.      čéšnjica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od češnja: drobne češnjice ◊ bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis ♪
  19.      čéšpljevje  -a s (ẹ́) češpljevo drevje: onkraj vasi raste češpljevje ♪
  20.      češúlja  -e ž (ú) 1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej 2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj ◊ bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi ♪
  21.      češúljast  -a -o prid. (ú) poln češulj: češuljasta veja ♦ bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi ♪
  22.      čéta  -e ž (ẹ́) 1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo // mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete 2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet ♪
  23.      čética  -e ž (ẹ́) manjšalnica od četa: iz četic so se razvile brigade / po cesti koraka četica pionirjev / ekspr. pri časopisu sodeluje le majhna četica ljudi ♪
  24.      čétnik  -a m (ẹ̑) med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića: ustaši in četniki ♦ zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno ♪
  25.      četŕt  -a m (ȓ) 1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe 2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt ž: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo ♪

   15.590 15.615 15.640 15.665 15.690 15.715 15.740 15.765 15.790 15.815  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA