Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (15.490-15.514)



  1.      cvetlíca  -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica
  2.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
  3.      cvetlíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah
  4.      cvetlíčenje  -a s () knjiž., iron. pretirano uporabljanje stilnih posebnosti: pisatelj si dovoljuje malo preveč cvetličenja
  5.      cvetlíčje  -a s () star. rože, cvetlice: vrtovi so polni raznovrstnega cvetličja
  6.      cvetličnják  -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak
  7.      cvétnat  -a -o prid. (ẹ̑) poln cvetlic, cvetov: cvetnat grm; cvetnati travniki
  8.      cvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki razvije cvete in semena: praprotnice in cvetnice
  9.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
  10.      cvetobêr  in cvetobér -a m (; ẹ̑) knjiž., redko antologija, izbor: cvetober ljudskih pravljic / ekspr. cvetober iz njegovega polemičnega slovarja / nedokazanih trditev je v njegovem spisu za obsežen cvetober zbirko
  11.      cvetónka  -e ž (ọ́) nar. zahodno smokvin sadež, ki dozori v zgodnjem poletju: češnje še niso povsem obrane, pa že dozorevajo cvetonke
  12.      cvétovec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce
  13.      cvetóvje  -a s (ọ̑) star. rože, cvetlice: v gredici je zasajeno razno cvetovje
  14.      cvetožêr  in cvetožér -a m (; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožerazool. jabolčni cvetožer
  15.      cvíček  -čka m () lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina)
  16.      cvíčkar  -ja m () ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
  17.      cvíčkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost
  18.      cvíčkast  -a -o prid. () ekspr. po kislosti podoben cvičku: vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo
  19.      cvík  -a m () nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar
  20.      cvíkati  -am nedov. () nekdaj igrati cvik: ovadili so ga, da je cvikal
  21.      cvílimóžek  -žka m (-ọ̑) knjiž. igrača, navadno v obliki možička, ki pri stisku zacvili
  22.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
  23.      cvíljenje  tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
  24.      cvinglijánstvo  -a s () racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom
  25.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov

   15.365 15.390 15.415 15.440 15.465 15.490 15.515 15.540 15.565 15.590  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA