Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (15.415-15.439)



  1.      copotánje  -a s () glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
  2.      cóprnica  -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
  3.      cóprniški  -a -o prid. (ọ̑) pog. čarovniški: coprniški opravki / srednjeveška coprniška zabloda
  4.      cópyright  -a [kopirajt] m (ọ̑) zal. izključna pravica za javno izkoriščanje avtorskega dela: poskrbeti za copyright // znamenje, žig v knjigi, ki opozarja na to pravico
  5.      corrigénda  -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
  6.      cóta  -e ž (ọ́) nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi // okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi cotami
  7.      cótast  -a -o prid. (ọ́) nar. raztrgan, razcapan: cotast berač // resast: cotasta svilena ruta
  8.      crescéndo  [krešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje močneje: igrati crescendo crescéndo -a m postopno naraščanje jakosti: njen glas se odlikuje v crescendih; pren. oglušljivi crescendo siren; crescendo čustev, dogodkov
  9.      cŕka  -e ž () pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
  10.      cŕkati  -am nedov. ( ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam
  11.      crkávati  -am nedov. () 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju
  12.      crkljánček  -čka m (á) pog., ekspr. razvajenec, miljenček: to ti je mamin crkljanček
  13.      crkljáti  -ám nedov.) pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se // ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami
  14.      crkljív  -a -o prid. ( í) pog. ki se (rad) crklja: crkljiv otrok
  15.      cŕkniti  -em dov.) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
  16.      crkotína  -e ž (í) redko crkovina, crknina: smrad crkotine
  17.      crkováti  -újem nedov.) pog. poginjati: prašiči crkujejo kakor muhe
  18.      crkovína  -e ž (í) nav. slabš. 1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine // redko poginula žival: zakopati crkovino 2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino
  19.      cross-country  -ja [króskántri] m (ọ̑-) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros: gojiti cross-country; tekmovanje v cross-countryju
  20.      cúc  -a m () nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
  21.      cúcati  -am nedov. () otr. sesati: otrok se cmeri, ker bi rad cucal / cucal je bonbončke
  22.      cúckovec  -vca m () nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina)
  23.      cúfati  -am nedov. () pog. trgati v kosme, nitke; cefrati, rahljati: cufati perje, žimo / v zadregi je cufala rob predpasnika
  24.      cùk  medm. () izraža kratek, sunkovit potegljaj: cuk, in zob je bil zunaj
  25.      cúkati  -am nedov.) pog. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka ● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje

   15.290 15.315 15.340 15.365 15.390 15.415 15.440 15.465 15.490 15.515  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA