Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (15.140-15.164)



  1.      céntimétrski  -a -o (ẹ̑-ẹ̄) pridevnik od centimeter: centimetrska razdelitev
  2.      centrifúga  -e ž () 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo
  3.      centríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob
  4.      centrízem  -zma m () polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma
  5.      centrumáški  -a -o (á) pridevnik od centrumaš: centrumaška stranka
  6.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov
  7.      cénzorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal
  8.      cenzúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi; cenzurni urad / cenzurni rokopis
  9.      cenzúrka  -e ž () žarg., film. filmska predstava za izbran krog ljudi, da se oceni primernost filma
  10.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo
  11.      cépanica  -e ž (ẹ̄) klano poleno, navadno dolgo: delati, napravljati cepanice; skladovnica bukovih cepanic
  12.      cépati  -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla // ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg 2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe 3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano ● žarg., šol. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
  13.      cépec  -pca m (ẹ́) 1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih // redko del cepca, s katerim se udarja; cep: cepec z grčasto bunko 2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec 3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni ● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano
  14.      cepelín  tudi zéppelin [cep-] m (; ẹ̑) s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin
  15.      cepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. od mraza otrdevati, dreveneti: prsti mu cepenijo
  16.      cepèr  -éra inra m ( ẹ́, é) star. trohica, betvica: od njega ne boš dobil niti cepera; pokradli so mi vse do zadnjega cepera
  17.      cepetánje  -a s () glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju
  18.      cepetàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) cepeta: cepetav človek / cepetavi koraki množice
  19.      cepetávček  -čka m () igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
  20.      cepêtec  -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca ◊ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
  21.      cepetljív  -a -o prid. ( í) cepetav: cepetljivo človeče / cepetljivi koraki
  22.      cepílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na cepljenje: cepilni stroj; cepilna sekira / cepilni nož / cepilne postaje proti tifusu
  23.      cepílka  -e [lk in k] ž () les. stroj, orodje za cepljenje lesa: krožna cepilka // sekira za cepljenje okroglega lesa
  24.      cepílnica  -e [tudi n] ž () 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje
  25.      cepílo  -a s (í) teh. priprava za cepljenje

   15.015 15.040 15.065 15.090 15.115 15.140 15.165 15.190 15.215 15.240  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA