Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (14.901-14.925)
- budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
- budístovski -a -o prid. (ȋ) redko budističen: budistovska kultura ♪
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
- budízem -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
- búdnica -e ž (ȗ) 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica ♪
- búdnost -i ž (ú) 1. budno stanje: je na meji med budnostjo in spanjem 2. ekspr. pazljivost, skrbnost: v gospodarstvu je potrebna skrajna budnost; povečati budnost na obmejnem področju; politična budnost ♪
- budoár -ja m (ȃ) nekdaj damska soba za toaleto in zaupne obiske: baroničin razkošni budoar ♪
- búdovski -a -o prid. (ū) ekspr. tak kot pri Budi: njegov budovski obraz ♪
- budžét -a m (ẹ̑) letni načrt dohodkov in izdatkov, zlasti državnih; proračun: povečati budžet; državni, občinski budžet; postavka v budžetu ♪
- budžéten -tna -o prid. (ẹ̑) proračunski: budžetno leto / budžetna sredstva ♪
- budžétski -a -o prid. (ẹ̑) proračunski: izravnavanje budžetskih deficitov / budžetska debata ♪
- búffo [bufo] neskl. pril. (ȗ) muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa ♪
- bufoneríja -e ž (ȋ) gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija ♪
- bugárija -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo ♪
- búh -a m (ȗ) močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha ♪
- bùh medm. (ȕ) posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih ♪
- búhanje -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij ♪
- búhati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo ♪
- búhniti -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti ♪
- buhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla ♪
- búick -a [bujk] m (ȗ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je z odprtim buickom ♪
- bújen -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; književnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje ♪
- bujênje -a s (é) glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje ♪
- bújnost -i ž (ū) lastnost, značilnost bujnega: bujnost rasti / občudoval je bujnost njenih las; pesn. bujnost pomladi / barvna bujnost ♪
- bujónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij ♪
14.776 14.801 14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976 15.001