Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (14.865-14.889)



  1.      brzopotézen  -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec
  2.      brzostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za hitro streljanje: sliši se drdranje brzostrelnih topov; brzostrelna puška; brzostrelno orožje / obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami
  3.      brzostrélka  -e ž (ẹ̑) orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih: naperil je vanj brzostrelko; vojaki so oboroženi z brzostrelkami; pokosil jih je rafal iz brzostrelke
  4.      bŕzoturnír  -ja m (-í) šah. turnir, pri katerem je predpisana zelo hitra, časovno omejena igra: organizirati brzoturnir; mladinski brzoturnir za prvenstvo občine
  5.      bŕzoturnírski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na brzoturnir: brzoturnirska ura; brzoturnirski tempo / brzoturnirsko prvenstvo / spada med najboljše brzoturnirske šahiste
  6.      brzovôzen  in brzovózen -zna -o prid. (ó; ọ̄) ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici: brzovozno blago / brzovozni tovorni list; brzovozna tarifa
  7.      bŕž  prisl. () 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje
  8.      bŕžčas  prisl. () izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržčas je to njegov zadnji dan; vsi smo jo bržčas hkrati zagledali
  9.      bŕžda  prisl. () knjiž. izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: to bo bržda držalo; bržda se še danes ne znajde
  10.      bržé  prisl. (ẹ̑) nar. z večjo verjetnostjo, prej: Vera je bila vsa žareča od razigranosti; a ogenj v njenih očeh je bil bržé hudičkov nego angelčkov (L. Kraigher)
  11.      bŕžkone  prisl. () izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržkone je na sestanku; kolne bržkone nevede; ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus
  12.      bržóla  -e ž (ọ̑) pražen in dušen goveji zrezek: pripraviti bržolo / čebulna, garnirana bržola ♦ gastr. tržiške bržole koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja // meso iz zgornjega dela govejega hrbta: želite bržolo ali stegno
  13.      bržólica  -e ž (ọ̑) ekspr. pražen in dušen goveji zrezek; bržola: jedli bomo imenitno bržolico; za tole bržolico bi mi bilo kar žal
  14.        medm. () izraža zoprnost: bu, kako je to dolgočasno!
  15.      búba 1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
  16.      búba 2 -e ž (ū) otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo
  17.      búbec  -bca m () nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
  18.      búbi  neskl. pril. () v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi
  19.      bubljáti  -ám nedov.) ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem // govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti
  20.      bùc  in búc medm. (; ) otr. pri nagajivem zbadanju: s prstom je podražil otroka: buc buc
  21.      búcati  -am nedov. () otr. narahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico
  22.      búcika  -e ž () kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik
  23.      búcniti  -em dov.) otr. narahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je; pazi, da se ne bucneš s škarjami
  24.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
  25.      búčast  -a -o prid. (ú) podoben buči: bučasta posoda, steklenica / ekspr. pomolil je skozi vrata svojo bučasto glavo

   14.740 14.765 14.790 14.815 14.840 14.865 14.890 14.915 14.940 14.965  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA