Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (14.740-14.764)



  1.      brizgálka  -e [tudi k] ž () 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
  2.      brizgálna  -e ž () stroj ali priprava za gašenje ognja: gasilska, motorna, prenosna, ročna brizgalna
  3.      brizgálnica  -e ž () 1. redko priprava za škropljenje rastlin; škropilnica: kmet enakomerno pritiska na ročico brizgalnice 2. zastar. brizgalna: gasilci so prišli z brizgalnico
  4.      brizgálnik  -a m () agr. priprava za vbrizgavanje tekočin v zemljo
  5.      brízganec  -nca m () vino z mineralno vodo ali sodavico: piti brizganec; želite vino ali brizganec / šoferski brizganec z dodatkom malinovca / posedati pri brizgancu
  6.      brízgati  -am nedov. () 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
  7.      brízglja  -e ž () zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja
  8.      brízgniti  -em dov.) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
  9.      brížen  -žna -o prid.) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
  10.      brižínski  -a -o prid. () lit., v zvezi brižinski spomeniki in Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
  11.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  12.      brkáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač 2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač
  13.      bŕkast  -a -o prid. () redko brkat: brkast in kosmat moški / brkast obraz / brkast maček
  14.      brkljánje  -a s () glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu
  15.      brkljárnica  -e ž () redko shramba za stare, nerabne stvari; ropotarnica: v mračni brkljarnici so bili razmetani polomljeni stoli
  16.      brkljáti  -ám nedov.) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?
  17.      brlívka  -e ž () preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati
  18.      brlízg  -a m () predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg
  19.      brlízgniti  -em dov.) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: stopil je na prag in brlizgnil; brezoseb. v grmu je brlizgnilo, da je šlo skozi ušesa 2. ekspr. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: brlizgniti slino skozi stisnjene zobe
  20.      brljávost  -i ž (á) ekspr. slabovidnost: težko je z njim zaradi njegove brljavosti
  21.      brljúzga  -e ž () redko plundra, brozga: sneg se je stajal v brljuzgo; blato in brljuzga / v čevljih mu žvrklja lepljiva brljuzga
  22.      brljúzgniti  -em dov.) ekspr. pljuskniti, brizgniti: apno mu je brljuzgnilo v lice / brljuzgniti vodo v obraz
  23.      brlòg  -óga m ( ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
  24.      brlóžina  -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
  25.      brnênje  -a s (é) glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja ♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca

   14.615 14.640 14.665 14.690 14.715 14.740 14.765 14.790 14.815 14.840  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA