Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (14.640-14.664) 
- brezpótje -a s (ọ̑) knjiž. kraj brez poti: hoditi po brezpotjih; planinska brezpotja; pren. ta pogovor vodi v brezpotje ♪
- brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- brezprizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora: odgovor je bil resen in brezpriziven; avtonomna in brezprizivna družbena oblast / brezpriziven, dogmatičen razsodnik brezprizívno prisl.: sodba je dokončno in brezprizivno rešila spor ♪
- brezprostóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko prostorsko neomejen: brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo // um. neodvisen od prostora: brezprostorno prizorišče ♪
- brezprostórje -a s (ọ̑) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju ♪
- brezprostórnost -i ž (ọ̄) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti ♪
- brezpŕst -a -o prid. (ȓ r̄) ki je brez prsta, prstov: brezprst berač ♪
- brezsénčje -a s (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu ♪
- brezsénčnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezsenčnega kraja, prostora ♪
- brezsistémnost -i ž (ẹ̑) redko stanje brez sistema: odpraviti brezsistemnost ♪
- brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
- brezskŕbnost -i ž (ŕ) lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti ♪
- brezsmótrnost -i ž (ọ̑) knjiž., redko brezciljnost: razdvojenost in brezsmotrnost ♪
- brezsnéžen -žna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) redko ki je brez snega: kratkotrajne brezsnežne zime ♪
- brezsóčen -čna -o prid. (ọ̄) redko ki je brez soka: brezsočna, posušena trava ♪
- brezspôlen -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
- brezsŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas brezsŕčno prisl.: brezsrčno so se mu smejali ♪
- brezstêbeln -a -o [bǝl] prid. (ȇ) bot. ki je brez vidnega stebla: brezstebelna rastlina / brezstebelni jeglič ♪
- brezstíden -dna -o prid. (ȋ) zastar. nesramen, brezsramen: brezstidna blodnica / brezstidni dovtipi // brezobziren, brezvesten, nepošten: brezstidni hinavci / brezstidna parodija ♪
- brezstídnost -i ž (ȋ) zastar. nesramnost, brezsramnost: brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev ♪
- brezšúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi ♪
- breztákten -tna -o prid. (ȃ) ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje ♪
- brezúm -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum ♪
- brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
- brezúmje -a s (ȗ) knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje ∙ ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto ♪
14.515 14.540 14.565 14.590 14.615 14.640 14.665 14.690 14.715 14.740