Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (14.340-14.364)



  1.      bokál  -a [a tudi al] m () nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina; bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen
  2.      bokálnica  -e [n] ž () gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi
  3.      bókati 1 -am nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi 2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo bókan -a -o: lepo bokan prsni koš
  4.      bókati 2 -am nedov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglašati: srna boka
  5.      bokožívčnik  -a m () nav. mn., zool. mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura
  6.      bóks 2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov; razstavni boksi; po bolniških sobah so uvedli sistem boksov; motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor; boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera
  7.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
  8.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimozgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
  9.      bóksovka  in bôksovka -e ž (ọ̑; ō) žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
  10.      ból  -i ž (ọ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli
  11.      bolán  bólna -o tudi -ó [n] prid. ( ọ́) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
  12.      bolèč  -éča -e prid. ( ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti
  13.      bolečína  -e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine 2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine 3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
  14.      bolečínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice
  15.      boléhanje  -a s (ẹ́) glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje
  16.      boléhati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival
  17.      boléhav  -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / redko njegov obraz je bolehave sive barve
  18.      boléhavost  -i ž (ẹ́) stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte; trdovratna bolehavost
  19.      bolêhen  in boléhen -hna -o prid., bolêhnejši in boléhnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože
  20.      bolêhnost  in boléhnost -i ž (é; ẹ́) stanje bolehnega človeka: zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli; vzroki bolehnosti otrok so različni
  21.      bolêrček  -čka m () ekspr. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja; bolero: pomagal ji je sleči bolerček
  22.      bolêro  -a m () 1. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja: bel bolero 2. španski ples v tričetrtinskem taktu: plesati bolero // skladba za ta ples: zvoki bolera
  23.      bolést  -i ž (ẹ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: bolest jo teži; lajšati, občutiti bolest; srce se ji stiska od bolesti; pekoča bolest; solze bolesti // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: oplazil ga je z bičem, da je vpil od bolesti
  24.      bolésten  -tna -o prid., boléstnejši (ẹ̄) 1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih; bolesten izraz; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje 2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost, razburljivost / bolestna lažnivost; z bolestno radovednostjo je poizvedoval o njej boléstno prisl.: bolestno zaječati, zaklicati; bolestno častihlepen; bolestno trpka beseda
  25.      boléstnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko bolezensko neuravnovešen človek: nevrotiki in bolestneži

   14.215 14.240 14.265 14.290 14.315 14.340 14.365 14.390 14.415 14.440  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA