Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (14.290-14.314)


  1.      bogoklétnež  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
  2.      bogoklétnik  -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
  3.      bogoklétstvo  -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
  4.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
  5.      bogonósec  -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
  6.      bogoslóvje  -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
  7.      bogoslúžje  -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
  8.      bogotájec  -jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca ♪
  9.      bogovládje  -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
  10.      bogóvski  stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
  11.      bogóvstvo  -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
  12.      bógpomágaj  in bóg pomágaj medm. (ọ̑-á) izraža obup, strah: bogpomagaj, kako je hudo; bogpomagaj, vse bo zapravil; prisl.: kadar ponori, je z njim bogpomagaj zelo hudo; sam.: prazna hiša je pravi bogpomagaj ♪
  13.      bógváruj  in bóg váruj stil. bógvári [-kv-] prisl. (ọ̑-á) 1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal; bogvaruj povedati komu 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj! ♪
  14.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
  15.      bógvédi  in bóg védi [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren ♪
  16.      bógzná  in bóg zná prisl. (ọ̑-ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita ♪
  17.      bòh  bôha m (ȍ ó) s prašiča odrta, nerazrezana slanina: nasoliti boh; cel svinjski boh / petkilski boh slanine večji kos ♪
  18.      bohém  in boém -a m (ẹ̑) kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik: to je bohem; tip slovenskega bohema; družba bohemov; živeti kot bohem ♪
  19.      bohéma  in boéma -e ž (ẹ̑) knjiž. družba bohemov, bohemi: v Parizu se zbira bohema vsega sveta; velemestna bohema // bohemstvo: bil je nagnjen k bohemi; študentovska bohema ♪
  20.      bohémski  in boémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boheme: zašel je v bohemsko družbo; vsi so ga poznali zaradi njegove bohemske narave; vagabundsko in bohemsko življenje / nosi širokokrajen bohemski klobuk; ima bohemsko pentljo za vratom bohémsko in boémsko prisl.: čisto bohemsko živi ♪
  21.      bohínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bohinj: bohinjske vasi / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; bohinjsko govedo domače govedo, križano s pincgavskim ♦ bot. bohinjski repnjak rastlina z belimi cveti, ki raste na skalnatih tleh, Arabis vochinensis ♪
  22.      bohôta  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine ♪
  23.      bohotánje  -a s (ȃ) glagolnik od bohotati: bohotanje plevela / bohotanje rakastega tkiva ♪
  24.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost ♪
  25.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča ♪

   14.165 14.190 14.215 14.240 14.265 14.290 14.315 14.340 14.365 14.390  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA