Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (14.190-14.214)



  1.      bljúvanec  -nca m (ú) nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  2.      blóčen  -čna -o prid. (ọ̑) redko blokoven: bločna gradnja
  3.      blód  -a m (ọ̑) star. razuzdano življenje, razvrat: tu vlada laž, greh in blod
  4.      blóden  tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
  5.      blodílka  -e ž () knjiž., redko kar koga blodi, bega: luč blodilka ◊ bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo
  6.      blodíšče  -a s (í) knjiž., redko kraj, kjer se zablodi; labirint: hoditi po gozdnem blodišču // ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli ♦ anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint
  7.      blodíti  in blóditi -im nedov., blójen in blóden ( ọ́) 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar) 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
  8.      blódnež  tudi blôdnež -a m (ọ̑; ) 1. knjiž. kdor blodi, tava: brezdomen blodnež 2. star. razuzdanec, razvratnež: to je blodnež in pokvarjenec
  9.      blodník  -a m (í) 1. knjiž. kdor blodi, tava: blodniki in brezdomci; večni blodnik 2. star. razuzdanec, razvratnež: beznica je bila polna pijancev in blodnikov
  10.      blodníštvo  -a s () star. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljajo se v blodništvu // vlačugarstvo, prostitucija: preprečevanje blodništva in spolnih bolezni
  11.      blodnják  -a m (á) knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: najti pot iz blodnjaka; zaiti v blodnjak // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: izgublja se v blodnjaku podatkov; blodnjak ulic / blodnjak misli
  12.      blódnost  tudi blôdnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. razuzdanost, razvratnost: blodnost deklet s ceste
  13.      blók  -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjofilat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
  14.      blokácija  -e ž (á) redko blokiranje: blokacija denarnih sredstev
  15.      blokáč  -a m (á) knjiž. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: postaviti novega blokača
  16.      blokáda  -e ž () 1. preprečitev stikov ene države z drugimi, zapora: izvajati, razbiti ekonomsko blokado; gospodarska blokada; posledice blokade 2. vojaška ali policijska obkolitev: prebiti blokado; priti skozi blokado; aretirali so ga pri ulični blokadi / pomorska blokada ◊ fin. blokada denarnih sredstev blokiranje; med. blokada začasna ustavitev delovanja; šah. blokada figure preprečitev gibanja, premikanja; šport. blokada preprečitev napada nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokada postavitev kakega tiskarskega znaka namesto predvidene črke
  17.      blokáš  -a m (á) žarg. vodja, starešina bloka v koncentracijskem taborišču: blokaša sta pretepala jetnike; rjovenje blokašev
  18.      blókfírer  -ja m (ọ̑-í) med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju: blokfirer je obveščal ljudi o shodu; vaški blokfirer
  19.      blókflávta  -e ž (ọ̑-) muz. flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; kljunasta flavta: igrati (na) blokflavto
  20.      blokíren  -rna -o prid. () ki blokira, prepreči gibanje: blokirna priprava ♦ elektr. blokirni kondenzator kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku
  21.      blókoven  tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
  22.      blokóvnica  -e ž (ọ̑) žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot
  23.      blókovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta blókovsko prisl.: blokovsko neangažirane dežele
  24.      blondínka  -e ž () ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi
  25.      blóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bloke: bloško smučarstvo ♦ šport. bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa

   14.065 14.090 14.115 14.140 14.165 14.190 14.215 14.240 14.265 14.290  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA