Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (13.890-13.914) 
- bibliofíl -a m (ȋ) ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica ♪
- bibliofilíja -e ž (ȋ) ljubezen do (zbiranja) knjig: ni mogla razumeti njegove bibliofilije / bibliografija in bibliofilija ♪
- bibliofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bibliofile: bibliofilska strast / knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji v majhni nakladi in posebni opremi ♪
- bibliofílstvo -a s (ȋ) ljubezen do (zbiranja) knjig: bibliofilstvo je njegova edina strast ♪
- bibliomán -a m (ȃ) strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman ♪
- bibliomaníja -e ž (ȋ) strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo ♪
- bibliotéčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjižničen, knjižničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje ♪
- bibliotéka -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela ♪
- bibliotekár -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo ♪
- bibliotekárstvo -a s (ȃ) nauk o delu v knjižnici, knjižničarstvo: predavati bibliotekarstvo / razvoj bibliotekarstva na Slovenskem ♪
- bibliotéški -a -o prid. (ẹ̑) bibliotečen, knjižničen: biblioteško gradivo ♪
- bíceps -a m (ȋ) anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta ♪
- biciklíst -a m (ȋ) 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič) ♪
- biciklízem -zma m (ȋ) 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost ♪
- bíč 2 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog ♪
- bíčar -ja m (ȋ) 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev ♪
- bíčarstvo -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva ♪
- bíčati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice ♪
- bičeglávec -vca m (ȃ) zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura ♪
- bíček 1 -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic ♪
- bíček 2 -čka m (ȋ) bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček ♪
- bíčevje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja ♪
- bíčevka -e ž (í) redko bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko ♪
- bíčje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice ♪
- bíčji -a -e prid. (ȋ) bikovski: njegov bičji vrat // bikov: bičji rogovi ♪
13.765 13.790 13.815 13.840 13.865 13.890 13.915 13.940 13.965 13.990